Hotaveljski kamnarji danes pridobivajo svoj kamen v lastnem rudniku in na rudarski način. / Foto: Branko Čeak za MH

Kamniti zaklad pod Blegošem

V zgodbi, ki jo je geolog Anton Ramovš poimenoval Hotaveljčan skozi čas, se ustvarjalno prepletata dva akterja. Prvi je kamen, imenovan hotaveljski marmor (v resnici je posebna vrsta apnenca). Drugi pa so ljudje, ki ta kamen pridobivajo in iz njega proizvajajo različne izdelke, od navadnih kamnitih plošč do zahtevnejših tvorb, ki sodijo med umetniške stvaritve …

Ta zgodba se začenja pred 230 milijoni let. In kaj se je tedaj dogajalo? »Na grebenu pribrežnega toplega Tetidinega morja so korale, morske gobe in drugi organizmi s svojimi skeleti ustvarjali kamnito gmoto današnje apnenčeve čeri …« (A. Ramovš)

Pisatelj Lojze Zupanc (1906–1973), ki se je rodil pred stotimi leti v Ljubljani in umrl v Škofji Loki, je med številnimi drugimi deli objavil tudi knjigo pravljic iz loškega gospostva in ji dal naslov Zlato pod Blegošem. Izšla je dvakrat (1971, 1994), ilustriral jo je Ive Šubic. Da bi bilo pod Blegošem zlato, je seveda res le pravljica. Resnica pa je, da je na Hotavljah, ob južnem vznožju te poljanske rodovne gore, nek drug, kamniti zaklad. Zaklad enega najlepših kamnov na svetu, ki se imenuje hotaveljski marmor, lastnik in varuh tega zaklada pa je doma in v svetu poznana in priznana delniška družba z imenom Marmor Hotavlje (v nadaljevanju MH).

Hotaveljski marmor, naj ga pišemo z malo ali z veliko začetnico, kot kamen ali kot podjetje, je tudi eden od razpoznavnih znakov Poljanske doline. Po čem v Sloveniji in po svetu najbolj poznajo to dolino in njene ljudi? Po pripovedih Ivana Tavčarja, po podobah cele vrste avtorjev iz slikarske rodovine Šubicev, po slikah žirovskih naivcev in še dolge vrste likovnikov, od samoukov do akademsko izobraženih. Pa po ljudski vstaji decembra 1941, ki je dala večino borcev za legendarno (četudi za nekatere »sporno«) dražgoško bitko. Poznajo nas tudi po raznih značilnih obrtniških in industrijskih izdelkih, kot so žirovski čevlji in klekljana čipka, po tehnološko visokem, a poslovno neuspelem podvigu Rudnika urana Žirovski vrh … In ne nazadnje, kot rečeno, po Blegošu in kamnu, ki leži pod njim – in po izdelkih iz njega.

Zgodba tega kamna je stara 230 milijonov let. Popisal jo je dr. Anton Ramovš, priznani slovenski geolog in selški rojak, izšla je v lepo oblikovani, lepoti kamna primerni knjigi Hotaveljčan skozi čas, založil jo je MH leta 1995. Tej zgodbi tu ni česa dodati, da bi jo zgolj na kratko povzemali, pa tudi ni mogoče, je predolga. Zato omenimo to pot le nekaj poudarkov.

Poudariti želimo izjemne razpone, ki jih je MH doživel v dobrega pol stoletja svojega razvoja. Dne 18. oktobra 1948 so prišli na »šiht« štirje kamnarji, danes jih hodi okrog 150, pa ne le v kamnolom. Največ jih dela v obdelavi kamna, drugi si prizadevajo, da bi kamen z dodano vrednostjo prodali, tretji ga po pridobljenih naročilih vgradijo – kar se ne dogaja le po Sloveniji, ampak po vsej Evropi in še dlje. V začetku so vse delali ročno in delo je bilo nadvse težaško. Spomini zvenijo pionirsko. »Ponosen sem, da sem bil med prvimi, ki so zasadili kramp in lopato v tisto pusto in zaraščeno zemljo in iskali najlepše kose rdeče pisanega marmorja, ki krasi stene tudi najbolj uglednih ustanov doma in v tujini«, se spominja Peter Dolinar, ki je bil med prvimi štirimi. Ko se jim je naslednje leto pridružil kamnolomec Anton Ženič z Repentabra, jih je naučil, kako odlomiti večje bloke kamna. In potem je bilo treba tak blok z velikimi napori spraviti na kamion. To pa je bilo za začetek tudi vse, veliko muke in malo zaslužka. Kamen so le lomili, obdelovali so ga drugi in drugje in pobrali večji del zaslužka. Ko so to sprevideli, so tudi hotaveljski kamnarji težili k temu, da bi kamen sami obdelali in prodali. Razlika med pripomočki, ki so jih pri delu uporabljali na začetku in v zadnjih desetletjih, pa je neverjetna. Ponazorimo jo z več kot očitno razliko med špico in macolo na eni in računalniško krmiljenim CNC-obdelovalnim strojem na drugi strani razvojnega loka …

Voljo do dela, ki so jo imeli že v začetku in je tudi pozneje ni zmanjkalo, je z leti dopolnjevalo predvsem znanje – in to je tisto, ki je omogočilo razvoj. Treba pa je bilo tudi razvojnega poguma in drznih odločitev. Te so v zgodovini podjetja ob svojih sodelavcih poosebljali direktorji MH, zlasti ključni trije: Franc Čadež, Alojzij Štremfelj in Branko Selak.

Kronologija MH

V zgodbi kamna hotaveljčana in družbe, ki ga poseduje in obdeluje v novejšem času, je mogoče posebej omeniti nekaj obdobij in let. Zgodba se začenja že pred 230 milijoni let. In kaj se je tedaj dogajalo? »Na grebenu pribrežnega toplega Tetidinega morja so korale, morske gobe in drugi organizmi s svojimi skeleti ustvarjali kamnito gmoto današnje apnenčeve čeri.« (A. Ramovš) Markantno je tudi leto 1721. Zakaj? Iz tega leta so najstarejši doslej ugotovljeni in z letnico označeni izdelki iz hotaveljčana – na srednjem stebriču bifore v zvoniku podružnične cerkve sv. Jedrti v Čabračah. Še starejši so verjetno v starem delu cerkve sv. Križa nad Srednjo vasjo, vendar niso datirani. Pomembno je leto 1910: Tržačan Hans Wildi odkupi del hotaveljskega kamnoloma nad desnim bregom Volaščice od posestnika Lovriha s Srednjega Brda, drugi del ostane v lasti Lovrihovega soseda Kosmača; ta ga proda šele MH. Omenjamo tudi leta 1925–1927: arhitekt Jože Plečnik na novo opremi notranjščino Trgovinske zbornice v Ljubljani (zdaj Ustavno sodišče RS). Vrhunca te opreme, steber na stopnišču in portal vhoda v sejno dvorano, sta iz hotaveljčana. Mojster Plečnik, ki je ta kamen visoko cenil, ga je uporabil tudi v številnih drugih gradnjah (tudi v NUK). V letih 1955–1956 MH prevzame in izvede obsežna kamnoseška dela v novi stavbi Skupščine SRS v Ljubljani, kamnite portale za 41 notranjih vrat. Dotlej so kamen samo lomili, obdelovali so ga in z njim zaslužili drugi. To pa je bilo prvo veliko naročilo, ki so ga v celoti izvedli hotaveljski kamnarji. Dela je vodil kamnoseški mojster Venčeslav Bele iz Koprive na Krasu. V letih 1984–1985 v kongresnem centru in hotelu Sheraton v Harareju (Zimbabve) položijo okrog deset tisoč kvadratnih metrov hotaveljčana, kar je še vedno največja površina iz lastnega kamna v enem objektu. Leta 2002 v poslovnem centru Vienna na Dunaju »oblečejo« v kamen največjo fasado doslej, kar 23 tisoč kvadratnih metrov. Leta 2001: MH zmaga v hudi konkurenci na mednarodnem natečaju in tako pridobi svoj največji posel doslej: vsa zunanja in notranja kamnoseška dela v Hramu svetega Save v Beogradu, ki je druga največja pravoslavna cerkev na svetu. Dela še trajajo. Leta 2002: na veliki in luksuzni potniški ladji The World položijo 9.600 kvadratnih metrov kamna, kar je bil eden najzahtevnejših poslov dotlej … In tako naprej do danes, zgodba se nadaljuje.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

delno oblačno
vlažnost: 33 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

9/20

torek

7/21

sreda

6/19

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Tržič, 26. maj 2020

Cicibanove urice

OBVESTILA / Škofja Loka, 27. maj 2020

Vpis učencev v glasbeno šolo

RAZSTAVE / Škofja Loka, 27. maj 2020

Zornica

IZLETI / Brezje pri Tržiču, 30. maj 2020

Spletno Majsko romanje po Rožnovenski poti

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 15:06, 26. maj

Ne pozabi vzroka. V kolikor ne bi okupator napadel takratno Jugoslavijo in če ne bi nekateri ljudje stopili v pomoč okupatorju z izdajanjem ...

Poleti bom šla v Prekmurje / 14:16, 26. maj

Nisem še prepričan, če je ta gesta ravno za pozdraviti, ker nekaj nam ne bo šenkal nihče, ampak smo vedno plačniki državljani. Sliši se pa r...

Ob polnoletnosti nov izziv / 14:11, 26. maj

Da me ne bo kdo napačno razumel, tudi sam sem sodeloval v akciji in nabral kar polno vrečo tiste velike rumene vreče, smeti. Prepričan sem, ...

Zakaj so inšpektorji in redarji brskali po smeteh / 12:06, 26. maj

Te vrste ljudi je treba strogo kaznovati in z imenom javno objaviti

Za odprte trgovine ob nedeljah / 09:35, 26. maj

Zaprtje prodajaln, trgovin ob nedeljah bi pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, verjetno je zato tudi PV in minister spremenil mnenje in do tega ne bo prišlo !

Za odprte trgovine ob nedeljah / 08:13, 26. maj

Glede na to, da je za odprtje trgovin ob nedeljah tudi Trgovinska zbornica, vlada ne more temu nasprotovati. Na eni strani so papirnati sind...

Za odprte trgovine ob nedeljah / 07:53, 26. maj

Vlada ne podpira predloga zakona, ki ga je v DZ vložila Levica !
Pravilno, ostane naj tako kot dosedaj !