Tomaž Pirc, zdravnik namesto čevljar

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. november 2019 / 10:19  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (222)

Barvar Tomaž (Thomas) Pierz iz Kranja je želel, da bi postal njegov sin čevljar, vendar se je sin uprl odločnemu očetu in materi Magdaleni, rojeni Likozar. Pobegnil je v Ljubljano, se preimenoval v Tomaž Pirc ter postal zdravnik kirurg. Rodil se je 28. oktobra 1813.

Ljudsko šolo je obiskoval v Kranju. V Ljubljani ga je k sebi vzel zdravnik Finc. Pozneje je živel pri brivcu Kosu, kjer se je naučil prve medicinske spretnosti, kar je bilo takrat normalno. Leta 1827 je v Ljubljani končal prvi gramatikalni razred. Po opravljeni praksi je med letoma 1832 in 1935 obiskoval kirurško-medicinsko šolo na liceju v Ljubljani. Dne 11. januarja 1836 je prejel diplomo kot izkušen ranocelnik in porodničar. Leta 1843 je dobil nravstveno spričevalo, ki ga je izdal kranjski dekan Jožef Dagarin, ter ranocelniško spričevalo.

Po končanem šolanju se je iz Ljubljane preselil nazaj v Kranj in se poročil z Jožefo Frančiško Goetzel. Imela sta sedem otrok. Med letoma 1836 in 1850 je imel v Kranju zasebno prakso. V času Pirčevega delovanja so od tridesetih do sedemdesetih let 19. stoletja v Kranju in širši okolici razsajale številne epidemije nevarnih nalezljivih bolezni, od kolere in tifusa do črnih koz. Zato je imel kot zdravnik veliko dela.

Ko so v revolucionarnem letu 1848 v Kranju ustanovili narodno stražo, je Pirc postal vojaški zdravnik, dr. France Prešeren pa baje vojaški sodnik. Prijateljevala sta in ob zadnji bolezni je Pirc stal pesniku ob strani tudi z brezplačno zdravniško pomočjo. 

Narodne straže so bile enote prvih slovenskih narodoljubov, ki so se ob vzponu slovenskega in drugih narodnih gibanj po Evropi leta 1848 formirale tudi v Ljubljani in Kranju. V tem času se je z vzponom romantike in nacionalizma prvič široko oblikovala in začela uveljavljati zavest, da imajo ljudje na podlagi lastnosti, ki nas povezujejo, to je jezika, običajev, navad, kraja bivanja in zgodovine, pravico do tega, da se združujejo ter uveljavljajo suverenost in lastno oblast na svojem ozemlju. Razvil se je čut za narod kot skupnost.

Leta 1850 se je Pirc (po Prešernovi smrti leta 1849) z družino preselil v Tržič, kjer je kot okrajni ranocelnik deloval do svoje smrti. Tu se mu je v zakonu rodilo še pet otrok. V svoji hiši je uredil tudi lekarno. Leta 1863 je bil ustanovni član Zdravniškega društva za Kranjsko.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Brodeh v Poljanski dolini se je 28. 10. 1830 rodil slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini.

Na Bledu se je 29. 10. 1915 rodil restavrator in konservator Franc Benko. Izdelal je mozaik za srbsko pravoslavno cerkev in za slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu.

V Ljubljani se je 30. 10. 1896 rodil metalurg Herman Klinar. V letih 1938–1945 je bil tehnični direktor Železarne Jesenice, nato v železarnah v Zenici in Skopju.

V Kamniku se je 30. 10. 1916 rodil plavalec in trener Tone Cerer. Že pred začetkom druge svetovne vojne je osvojil številne naslove državnega prvaka in po svetu osvajal medalje.

Predsedstvo Narodnega sveta v Zagrebu je 31. 10. 1918 kot vrhovna oblast v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS) na predlog Narodnega sveta v Ljubljani imenovalo vlado za Slovenijo. To je bila prva slovenska nacionalna vlada.

V Žireh se je 1. 11. 1748 rodil jezikoslovec in pesnik Martin Naglič.

Na Rupi pri Kranju se je 2. 11. 1850 rodil prevajalec Franc Josip Remec. Kot član, pevec in igralec je nastopal v tržaški čitalnici.