Hotaveljčan v Vatikanu: portret papeža Frančiška iz kararskega marmorja na podstavku iz hotaveljskega marmorja, ob njem kipar Mik Simčič, avtor portreta / Foto: arhiv GG

To pot je glavni junak kamen

Snovanja to pot niso posvečena nekemu umetniku ali nekemu kulturnemu fenomenu. To pot je glavni junak – kamen. Pa ne katerikoli kamen, ampak hotaveljčan, kamen, ki so ga v svojih delih uporabili in povzdignili mnogi umetniki, zlasti kiparji in arhitekti. Med slednjimi je bil tudi naš Plečnik.

»Hotaveljski apnenec – lepotec med slovenskimi okrasnimi naravnimi kamni in med naravnimi kamni, ki sem jih spoznal po svetu ... Veliki mojster Jože Plečnik je dostikrat povedal, da je hotaveljčan zanj najlepši okrasni kamen …« (Anton Ramovš)

Preberimo za začetek naslednjo hvalnico. »Hotaveljski apnenec – lepotec med slovenskimi okrasnimi naravnimi kamni in med naravnimi kamni, ki sem jih spoznal po svetu. Videl sem mnoge katedrale in cerkve vseh stilov, gradove, mogočne zgradbe daleč po Evropi, obiskal sem številne zbirke naravnih okrasnih kamnov, občudoval sem brušene okrasne izdelke in kamne spoznaval v naravi in v kamnolomih, vendar lepšega okrasnega kamna, kot sta škrlatno rdeči in rožnati hotaveljski apnenec v poliranih izdelkih, še nisem videl. V svoji lepoti je to enkratna, nedosegljiva pesem – nekaj, kar je narava ustvarila v svoji delavnici sama, brez načrtov in človekovega uma. Lepoto tega kamna naj v njem samem in v izdelkih iz njega odkriva ta knjiga. Zlasti nas prevzameta škrlatna rdečina in sanjava, prelivajoča se rožnata fantazija, ki pogosto prehaja v sivino; prepredajo in poživljajo ju razcefrane debelejše in tanjše kalcitne žile ter dopolnjujejo še kopuče vijoličastih, rožnatih, rumenkastih in belih dolomitnih vključkov. Veliki mojster Jože Plečnik je dostikrat povedal, da je hotaveljčan zanj najlepši okrasni kamen …«

Avtor gornjih besed je geolog in paleontolog Anton Ramovš (1924–2011). Zapisal jih je v uvodu v svojo knjigo Hotaveljčan skozi čas, to knjigo pa je leta 1995 izdala družba Marmor Hotavlje. »Knjiga Hotaveljčan skozi čas želi biti visoka pesem imenitnemu in barvitemu slovenskemu okrasnemu naravnemu kamnu.« Njen avtor se je rodil v Dolenji vasi v Selški dolini, na severni strani Blegoša, kamniti zaklad iz hotaveljčana pa je skrit in odkrit na njegovi južni strani. Gornji odlomek in cela knjiga pričata o njenem avtorju kot človeku izjemnega znanja in širokih razgledov. Hotaveljčana in vse druge kamne je poznal tako po njegovi geološki in kemični strukturi kot po izdelkih, ki so jih iz njega ustvarili številni umetniki. Lepota tega kamna pretehta tudi spoznanje, da hotaveljski »marmor« sploh ni marmor, ampak je čisto »navadni apnenec«. A to vedo poznavalci, ki poznajo njegovo kemično zgradbo, mi ga sodimo z očmi, po njegovi lepoti.

Navsezadnje je po svoji kemični sestavi »prekristalizirani« apnenec tudi sloviti kararski marmor. Kako lepo se oba kamna dopolnjujeta, kaže portret papeža Frančiška, ki ga je portretirancu podaril njegov avtor kipar Mik Simčič. Papežev portret je iz belega kararskega kamna, podstavek, na katerem stoji, pa iz »pisanega« kamna izpod Blegoša. Ko je papež darilo sprejel, sta bila pri njem tako kipar kot prvi mož hotaveljskih kamnarjev Branko Selak. Imeniten je bil tudi širši kontekst, v okviru katerega je do te podaritve prišlo. Šlo je za odprtje razstave Plečnikovega svetega posodja v Vatikanskih muzejih. Dogodek, ki je bil veliko priznanje za vso Slovenijo.

Osrednja točka teh Snovanj pa je ravno Plečnikova ljubezen do hotaveljčana. Uporabil ga je v številnih delih. Na teh straneh skušamo prikazati nekaj izbranih. Ravnali smo se po napotkih iz Ramovševe knjige in izbrali dva gorenjska in dva ljubljanska opusa. Gorenjski sta krstilnica v škofjeloški župnijski cerkvi sv. Jakoba in portal Prešernovega gledališča v Kranju. V Ljubljani pa smo obiskali notranjost palače Ustavnega sodišča RS in notranjost Plečnikovega NUK-a. Tu obstanemo pred portalom razstavne dvorane, v katerem je ob dvestoti obletnici njegove smrti prav zdaj na ogled knjižnica slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa (1747–1819), moža, ki je bil po svojih gospodarskih podvigih posebej povezan tudi z Gorenjsko.

Ob Plečnikovih mojstrovinah iz hotaveljčana nas seveda zanima tudi, kaj je tisto najlepše, kar iz svojega kamna v družbi Marmor Hotavlje izdelujejo zdaj. Izbrali smo dela njihove hišne arhitektke Bete Poljanšek Koman. Tudi njenim delom namenjamo celo galerijo in podobe v njej govorijo same po sebi. Nekatere od njenih opusov smo poznali, tako tiste v javnih gradnjah (Sokolski dom v Gorenji vasi, Muzej Žiri) kot »kose« notranje opreme v zasebnih stanovanjih in luksuznih plovilih. Obiskovalec, ki že nekaj let ni bil na sedežu hotaveljske družbe, ki je na zunaj običajna industrijska arhitektura, pa očarata njena preurejena notranjost in terasa ob njej. Oboje je delo naše arhitektke, ta ambient pa se sklada z lepoto kamna, ki je tej družbi omogočil njen nastanek in razvoj.

In tu smo naposled pri gospodarskem temelju te zgodbe. Ta je prva, na njej temelji vse drugo. Če ne bi bilo kamna in ljudi, ki ga že stoletja lomijo iz zemlje, tudi umetnin iz njega ne bi bilo. Zato več strani namenjamo tudi zgodbi hotaveljskih kamnarjev in prvakom te zgodbe.

Eno z drugim: kamen, ljudje, ki ga pridobivajo in obdelujejo po zamislih oblikovalcev in umetnikov – vse to soustvarja enkratno zgodbo tega kamna. Ko v naslovu zatrdim, da je to pot glavni junak Snovanj kamen, seveda malo pretiravam. Tak ni že sam po sebi, tak postane po delih, ki jih iz njega ustvarjajo kamnarji in umetniki. In kot tak ni v ponos le dolini pod Blegošem, ampak gre glas o njem po vsem svetu …

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

6/9

torek

8/10

sreda

6/9

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

PRIREDITVE / Kranj, 12. november 2019

Martinovanje 2019

RAZSTAVE / Radovljica, 12. november 2019

Ohranimo risa

PRIREDITVE / Gorenjska, 12. november 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Jesenice, 12. november 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Naklo, 12. november 2019

Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe nekoč in danes

OBVESTILA / Gorenjska, 13. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PRIREDITVE / Jesenice, 13. november 2019

Za otroke

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

 

 
 

 

 
 
 

Poštarji stavkajo prvič v zgodovini / 14:15, 12. november

Torej veliko otrok te dni ne bo videlo svojega očeta... :)

Višji sodniki potrdili sodbo tržiškemu svetniku / 13:59, 12. november

Takole, Krupljaninin ima izdelan konstrukt.
Ampak temu konstruktu ne bi verjeli še otroci v vrtcu, kaj šele sodišče v Strasbourgu.

Jubilej prelomne odločitve / 12:17, 12. november

O migrantih in volkovih pa nič ??

Skrbimo za zdravje – umivajmo si roke! / 08:53, 12. november

Ne bi bilo neumno, da bi UVEDLI en dan po svetovnem dnevu umivanja rok, SVETOVNI DAN BRISANJA ROK.

Ob vsakem deževju jih zaliva / 04:13, 12. november

Stavba je zgrajena na način "ni važno koliko košta, samo da je čim dražje". Na žalost gradbinci niso sposobni slediti temu razmišljanju. Kva...

Načelno so za sežigalnico / 15:42, 11. november

Res je primerna lokacija. Še toplovod potegnejo do Radolce pa je civilzacija prišla na Gorenjsko.

Načelno so za sežigalnico / 14:39, 11. november

Kje so bli pa Gorjanci, Blejci in Bohinjci? Separacija u Radolc je naprodaj! Je morda tu primeren prostor za moderno sežigalnico ?