Klemen Karlin / Foto: Tina Dokl

Vzgaja k splošni omiki

Ob letošnjem jubileju Glasbene šole Škofja Loka, sedemdesetletnici, je z njenim ravnateljem Klemenom Karlinom tekla beseda o tem, kako mladih ne poučujejo zgolj glasbe, pač pa jih tudi vzgajajo v smislu splošne kulture in k občutku za lepo in harmonično.

Tudi sam sem povezan z glasbeno šolo že več kot polovico njenega obstoja. Leta 1982 sem začel tu kot učenec klavirja. Kasneje sem se vrnil kot učitelj orgel, danes sem ravnatelj in tudi starš, šolo obiskujejo že štirje moji otroci. Občutim ponos, ker sem že toliko časa povezan s to ustanovo, ki je sinonim ne le za kakovostno poučevanje, pač pa tudi za lepe in spoštljive odnose.

Kako bi na kratko predstavili osebno izkaznico Glasbene šole Škofja Loka?

Glasbena šola Škofja Loka je osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova na območju upravne enote Škofja Loka, njene ustanoviteljice so občine Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri. V slovenskem merilu sodimo med srednje velike glasbene šole, k naši prepoznavnosti pa prispevajo zlasti uspehi naših učencev na glasbenih tekmovanjih, kar je odraz kakovostne rasti v zadnjih treh, štirih desetletjih, ko sta bila ravnatelja Valentin Bogataj (od leta 1982 do 2006 je bil ravnatelj z najdaljšim stažem v celotni zgodovini naše šole) in Peter Kopač (ravnatelj od leta 2007 do 2017). Število učencev je raslo, nasploh so se zvišali standardi glede kakovosti poučevanja in danes je malodane ves kader akademsko izobražen. V tem šolskem letu ima šola 485 učencev, od tega 365 z individualnim poukom inštrumenta in petja, drugo so skupine, zlasti močan je plesni oddelek. Šola ima sedež v Puštalskem gradu, pri čemer oddelki za tolkala, orgle in ples zaradi pomanjkanja prostorov gostujejo na drugih lokacijah, v preostalih treh občinah pa delujemo na štirih osnovnih šolah. Od 44 zaposlenih je 36 učiteljev.

Kakšno dediščino so vam zapustili predhodniki?

Šola je zelo tesno vpeta v okolje, kar pa ne pride samo od sebe; ob nastopu mandata sem začutil veliko odgovornost do te dediščine. Vsak človek seveda prinese s seboj svoje poglede, ideje, energijo, vseeno pa jemljem svoje delo kot nadaljevanje tega, kar je bilo zgrajeno skozi desetletja. Ko sem pripravljal uvodnik za jubilejni zbornik, ki bo izšel v začetku decembra, sem ugotovil, da sem tudi sam povezan z glasbeno šolo že več kot polovico njenega obstoja. Leta 1982 sem začel tu kot učenec klavirja. Kasneje sem se vrnil kot učitelj orgel, danes sem ravnatelj in tudi starš, šolo obiskujejo že štirje moji otroci. Občutim ponos, ker sem že toliko časa povezan s to ustanovo, ki je sinonim ne le za kakovostno poučevanje, pač pa tudi za lepe in spoštljive odnose.

Kakšen pečat želite zapustiti kot ravnatelj glasbene šole?

Vsak vodja bi moral svoj pogled usmeriti dovolj daleč naprej, preko vsakodnevnih nalog in izzivov. Ta t. i. vizija pa se mora izoblikovati znotraj celotnega kolektiva. Naša vizija ostaja, združiti vse dejavnosti matične šole pod eno streho in osnovati šolski simfonični orkester, kar je močno povezano tudi s prostorskimi pogoji, ter okrepiti oddelke v obeh dolinah, tako številčno kot v smislu širitve nabora poučevanih inštrumentov. Želim si tudi, da bi Puštalski grad postal prepoznavno žarišče kulturnega dogajanja, da bi se še bolj odpirali navzven in vzpodbujali rast glasbene kulture na Škofjeloškem in tudi kulturnega dogajanja v najširšem smislu. To je največji prispevek, ki ga lahko damo temu okolju. Sicer je naša osnovna naloga glasbeno izobraževanje. Nekateri od naših učencev bodo postali profesionalni glasbeniki, a tudi vsem drugim, ki to ne bodo, želimo, da v življenje odnesejo ljubezen do glasbe. Vzgajati jih želimo k splošni omiki in k občutku za lepo in harmonično. Glasbena vzgoja je naš prispevek k celoviti vzgoji posameznika: popotnica, ki jo otroci in mladostniki ob tem dobijo za življenje, daleč presega naučene skladbe in vključuje tako razvoj estetskega čuta in delovnih navad kot intelektualni razvoj.

Kot že omenjeno, ob pogostih nastopih vaših učencev in učiteljev opažamo veliko vključenost šole v lokalno okolje. Kako vi vidite to povezanost?

Res je, praktično nobenega povabila na nastop ne zavrnemo, pa naj gre za večje dogodke ali denimo obiske v vrtcih, kamor pošiljamo tudi svoje učitelje, da bi že najmlajšim približali glasbo. Mimogrede, v okolju, kjer smo edina javna glasbena šola, ne čutimo upada zanimanja zanjo. Nasprotno, vsako leto moramo žal zavrniti precejšnje število tistih, ki bi si želeli obiskovati glasbeno šolo. Tako smo letos zaradi omejitev s strani ministrstva glede obsega dejavnosti izmed več kot 160 kandidatov lahko sprejeli le 75 novih učencev. Malo pa smo v to pojavnost izven šole tudi primorani, ker šola sama nima večjega prostora za nastope. Puštalski grad je sicer lep ambient za umetniško ustvarjanje, a za nastope imamo na voljo zgolj grajsko kapelo, za vse večje prireditve pa moramo drugam. Na srečo je v bližini Sokolski dom s Kristalno dvorano ali Loški oder za naše baletne produkcije. Tudi na oddelkih v Železnikih, Žireh, Gorenji vasi oziroma Poljanah želimo prestopiti šolske zidove, da bi nas ljudje bolje spoznali in se zavedeli, da imajo med seboj mlade glasbenike, kar lahko zelo obogati kulturni utrip teh krajev.

Ali zdaj, ko ste ravnatelj, še vedno tudi poučujete?

Na Glasbeni šoli Škofja Loka sem začel učiti leta 2003, ko se je ravnatelj odločil, da na novo odpre orgelski oddelek. Petnajst let sem bil razpet med dve šoli, poučeval sem namreč tudi v Glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Poučevanje v dveh zavodih, javnem in zasebnem, mi je dalo veliko bogatih izkušenj. V Šentvidu se je veliko posvečalo kultiviranim medosebnim odnosom in komunikaciji, kar skušam zdaj kot ravnatelj prenašati tudi v naše okolje in tudi tu graditi skupnost, kar se mi zdi v času poudarjenega individualizma še toliko pomembnejše. Upam, da se to čuti, že ko kdo vstopi na naše dvorišče. Ko sem začel ravnateljevanje, sem poučeval dve učenki. Ena je medtem že zaključila šolanje, drugo pa še vedno poučujem in tudi tako ohranjam stik s pedagoškim delom. Sicer pa je poučevanje orgel prevzel nov učitelj, tudi skladatelj, Gašper Jereb.

Med pogovorom ste omenjali prostorske razmere. Kako boste v prihodnje reševali to težavo?

Šola je v Puštalskem gradu od leta 1975. Vmes je prišlo do denacionalizacije in grad je bil vrnjen lastnici. Baronica Hildegarda Svoboda von Wolkensperg je bila zadnja slovenska plemkinja, ki je do svoje smrti leta 2012 živela na svojem gradu. Grad je podedovala njena nečakinja Isabelle Kralj, plesna in gledališka umetnica, ki živi v ZDA in se vedno znova vrača. Ravno na dan, ko pripravljamo slavnostni koncert ob sedemdesetletnici, prihaja v Slovenijo in upam, da nas pride poslušat. Glasbena šola je torej najemnica, naše ustanoviteljice poravnavajo najemnino. V gradu se sicer dobro počutimo, a smo prostorsko izredno utesnjeni. Če se želimo razvijati, bo treba razmisliti, kako materialne pogoje dvigniti na drugo raven. Če naj šola ostane v Puštalu, jo bo treba prizidati, prostore steklarstva preoblikovati v večnamensko dvorano, da bomo lahko sem pripeljali tudi plesni oddelek, izkoristiti bo treba zdaj neizkoriščeno podstrešje, urediti prostore za vadbo ansamblov, glasbeno knjižnico in podobno. Ker nismo lastniki, mora biti to skupen razmislek lastnice in občin ustanoviteljic. Škofjeloškemu županu sem že predlagal izdelavo primerjalne analize oziroma ovrednotenje različnih prostorskih možnosti, ki so nekako v zraku (Puštal, Starološki grad, nunski samostan, resno bi morali obravnavati tudi možnost novogradnje). Želim si, da bi končno dosegli širše družbeno soglasje, kje želimo imeti in razvijati sodobno glasbeno šolo 21. stoletja. Z velikim zanimanjem pričakujem izsledke magistrske naloge absolventke arhitekture Lene Vozlič na temo umestitve škofjeloške glasbene šole z vsemi svojimi programi v Puštalski grad. Računam, da bo to dobra osnova za nadaljnji razmislek in pogovore.

Kako praznujete jubilej?

Že vse leto 2019 vse dogodke osmišljamo v luči jubileja. Tako je plesni oddelek že maja v duhu sedemdesetletnice šole in stoletnice slovenskega baleta pripravil imenitno baletno predstavo Skrivnosti recept. Vrhunec bo slavnostni koncert 14. novembra v športni dvorani na Trati. Za to priložnost smo iz sedanjih in nekdanjih učencev sestavili večji orkester in tako povezali različne generacije, ki so gradile glasbeno šolo. Številni naši nekdanji učenci so danes poklicni glasbeniki in glasbeni pedagogi, zato se je naravno ponudilo, da smo jih povabili k sodelovanju. Na koncertu bo krstno zazvenela skladba dr. Andreja Missona, loškega rojaka, z naslovom V srcu Evrope; gre za variacije na Odo radosti. Z mislijo na ta koncert smo že spomladi razpisali tudi nagradni natečaj za učence glasbene šole in jih povabili, naj napišejo skladbe z besedilom na temo Na krilih glasbe. Kot zmagovalna je bila izbrana skladba Jakoba Habichta (nekdanjega učenca klavirja, zdaj orgel) na besedilo Janeza Jesenovca (učenca trobente); Andrej Misson je skladbo priredil za zbor in orkester in bo prvič izvedena na koncertu. V okviru že tradicionalnega koncerta naših učiteljev ob razstavi puštalskih likovnih umetnikov, ki bo letos 6. decembra v Sokolskem domu, pa bomo javnosti predstavili še jubilejni zbornik, katerega dodana vrednost bo ravno likovna oprema, izbrana iz opusov puštalskih likovnih ustvarjalcev.

Oddajte svoj komentar

Kranj 11°

oblačno
vlažnost: 92 %
veter: V, hitrost: 29 km/h

8/14

nedelja

5/12

ponedeljek

7/13

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 17. november 2019

Pohod po Vertovčevi poti

IZLETI / Šenčur, 17. november 2019

Po Vertovčevih poteh

GLEDALIŠČE / Breznica, 17. november 2019

Škratovanje

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Žirovnica, 18. november 2019

Kirgizija – dežela pod nebeškimi gorami

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Tržič, 19. november 2019

Po balkanskih hribih

PRIREDITVE / Kranj, 19. november 2019

Zmanjševanje odpadkov in izmenjevalnica oblačil

 

 
 

 

 
 
 

Poštar stavka le dva dneva / 14:20, 17. november

Pošta?
Kdo jo še sploh rabi?
Kaj vse prodajajo.!
Samo še salame ne.

Nad Belco se je spet sprožil plaz / 14:18, 17. november

Joj, erozija!

Pasijon finančno samostojnejši / 14:16, 17. november

Mami, mami, glej maškare!

Zavrnjena še četrta pritožba? / 22:07, 16. november

Torej bodo imeli Avstrijci 2 leti časa za kvaliteten dopust, da počakajo balkance.

Najbogatejša Slovenca še vedno zakonca Login / 16:05, 16. november

Največji car je Merlak! Ki vlaga v Bohinj. Pa odselil se je, ker ne bo futral svojati z davki v lastni državi..

Sedemindvajset / 12:29, 16. november

Primož:"Naši predniki pred sto in več leti čez veliko lužo odhajali v iskanju boljšega življenja in so pred pol stoletja begunci tam prosili...

Sedemindvajset / 08:07, 16. november

Torej v času stare Jugoslavije..