Bistvo protestantizma

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. oktober 2019 / 17:04  

Pred bližnjim dnevom reformacije mogoče ne bo odveč, če si osvežimo znanje o bistvenih potezah Lutrove in Trubarjeve reformacije pa tedanjega in današnjega protestantizma. Za kaj je šlo v luteranskem protestu?

Lutrov duh živi

»Luther je 31. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, v katerih je zarisal ideje o prenovi (Rimskokatoliške) Cerkve. Zlasti ostro je nastopil proti nekaterim praksam, ki so se izoblikovale v Rimskokatoliški cerkvi v srednjem veku, npr. prodajanje odpustkov za denar ipd. Rimskokatoliška cerkev ni privolila v predlagano prenovo in je Luthra izobčila, kar je pripeljalo do pojava novih krščanskih verskih skupnosti, ki jih imenujemo Luteranske cerkve ali Evangeličanske cerkve.« Glavne ideje luteranstva je mogoče povzeti v osmih točkah: »1. Dogme, ki so jih razglasili papeži in cerkveni koncili, niso obvezujoče. Pravo vero razkriva samo Sveto pismo (sola Scriptura). 2. Glava cerkve (tj. skupnosti vseh vernih) ni papež, pač pa Jezus Kristus (solus Christus). 3. Za zveličanje niso potrebna dela, ki jih predpisuje cerkev, in cerkveni odpustki, pač pa samo vera (sola fides). 4. Odrešenje človeku podeljuje samo Božja milost (sola gratia). 5. Obstajata samo dva zakramenta, ki ju je postavil Kristus: krst in sveta večerja (evharistija). Ostale katoliške zakramente so si izmislili pozneje. 6. Upoštevati je treba deset Božjih zapovedi v originalni obliki, vključno z zapovedjo »Ne imej drugih bogov«, »Ne moli podob« ipd. Čaščenje svetnikov in podob (ikonodulija) je neprimerno. 7. Marijo je treba spoštovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po božje častiti. 8. Duhovniški celibat je zahteva papeža, ne pa Jezusa, zato ga ni treba upoštevati.« Če bi se vprašali, kakšen je bil ustvarjalni prispevek protestantizma v razvoju zahodne civilizacije in kulture, bi lahko bil odgovor naslednji: »Protestantska cerkev je vpeta v nastajanje novoveškega duha in moderne družbe, s poudarjanjem osebne vere in svobode vesti je izražala in spodbujala moderni individualizem (v smislu večje osebne svobode in osebnih pravic nasproti institucijam, a tudi večje osebne odgovornosti); večja demokratizacija ali vsaj dehierarhizacija v verskih skupnostih je vplivala na demokratizacijo v družbah; protestantizem je vernike spodbujal k večji in odgovornejši delovni usmerjenosti; pospeševal je desakralizacijo, sekularizacijo, avtonomijo različnih področij družbenega življenja; posebno vlogo je imelo obvezno prevajanje in branje Svetega pisma v ljudskem jeziku, kar je vse skupaj z odpravo do takratnega latinskega univerzalizma v intelektualnem življenju pospeševalo oblikovanje moderne nacionalne zavesti.« Koliko pa je vseh protestantov v planetarni verski statistiki? Pripadnikov različnih protestantskih cerkva naj bi bilo okrog 400 milijonov. Kaj to pomeni v verski statistiki planeta? Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij: 1. krščanstvo: 2,0 milijarde (katolištvo: 1,13 milijarde; protestantizem: 387 milijonov, drugo: 214 milijonov; pravoslavje: 253 milijonov); 2. islam: 1,9 milijarde; 3. hinduizem (hindujstvo): 900 milijonov; 4. konfucianizem (konfucijanstvo): 400 milijonov; 5. budizem: 376 milijonov; 6. taoizem (taojanstvo): 50 milijonov; 7. šintoizem (šintojstvo, šinto): 30 milijonov; 8. judovstvo (judaizem): 14.5 milijonov; 9. sikhizem: 23 milijonov; 10. džainizem: 4.2 milijonov; 11. babizem in bahajstvo: 6 milijonov; 12. zaratustrstvo: 130.000. (Vir: Wikipedija, več gesel)

Saga o brexitu

»Znova lahko prevzamemo nadzor nad svojim denarjem, svojimi mejami, svojimi zakoni. In lahko bomo sklepali prostotrgovinske sporazume po svetu, ki lahko privedejo do na tisoče služb in znižanja vaših položnic.« Tako je državljanom v javnem pismu nedavno obetal britanski premier Boris Johnson. Medtem pa se saga o brexitu še kar nadaljuje in je še vedno zgodba z negotovim izidom. Evropska komisija, ki jo je zadnjih pet let vodil Luksemburžan Jean-Claude Juncker, počasi zaključuje svoje delo. Z nerešenimi vprašanji se bo ukvarjala njena naslednica in med temi bo zagotovo tudi brexit …

Kaj nas čaka?

»Zadnjih 30 let smo v čudnem obdobju. Mislim, da nas čaka še okoli 40 let, preden nas bo doletelo. To bo nekaj takega kot na primer najava svetovnega voditelja: Dejstvo je, da živimo med vesoljci ali pa vesoljci živijo med nami … To vemo že 80 let, ampak nismo povedali, ker smo se bali, da boste paničarili. Ali pa nas bo doletela še ena Fukušima, le da še v veliko večjih razsežnostih. Ali pa bo medicina napredovala tako hitro, da bodo obstajala zdravila za vse, a privoščili si jih bodo lahko le milijarderji.« Tako razmišlja britanski pevec in vizualni umetnik Michael Stipe (1960). Bog ve, kaj nas čaka?!