Letos četrtina običajnega pridelka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / torek, 22. oktober 2019 / 14:10  

V največjem gorenjskem sadovnjaku, v zadružnem sadovnjaku Resju pri Podvinu, so letos zaradi pozebe in toče pridelali okrog dvesto ton sadja, kar predstavlja približno eno četrtine običajne letine.

Mošnje – »V sadovnjaku delam že triintrideset let, a še nikoli doslej letina ni bila tako slaba, kot je bila letos. Običajno smo pridelali od osemsto do devetsto ton sadja, letos smo ga le okoli dvesto ton,« pravi Tatjana Zupan, vodja zadružnega sadovnjaka (KGZ Sava Lesce), in poudarja, da sta razloga za slab pridelek majska pozeba in julijska toča. Sadno drevje je po lanski obilni letini tudi letos dokaj dobro cvetelo, a je nasad v prvih majskih dneh, že med cvetenjem, prizadela močna pozeba. Že takrat so vedeli, da bo zaradi tega manj pridelka, niso pa še mogli oceniti, kolikšen bo izpad. Eni nevšečnosti je kmalu sledila še ena. Julija je sadovnjak prizadela še toča, pri tem pa jo je dobro odnesel le pet hektarjev velik nasad, ki so ga že pred leti zaščitili z mrežo proti toči. Toče je bilo toliko, da je na nekaterih mestih pod njeno težo popustila tudi mreža. »Sadjarstvo si je vse težje predstavljati brez zaščite pred točo,« ugotavlja Tatjana Zupan, ki si želi, da bi v bližnji prihodnosti lahko zaščitili z mrežo še vsaj štiri hektarje mlajšega nasada. Kdaj jim bo to uspelo, bo odvisno predvsem od finančnih možnosti.

Sadje so začeli obirati v prvih septembrskih dneh, končali bodo konec oktobra, ko bodo obrali še najbolj pozno sorto jablan fuji. Da bi zmanjšali stroške, poskušajo čim več sadja obrati sami, kljub temu pa jim pri tem pomaga še petnajst pogodbenih obiralcev. Zgodnjega sadja skorajda niso imeli, od ostalega je največ jabolk sorte zlati delišes, ki je bil v nasadu z mrežo zaščiten pred točo in je zelo kakovosten. Ves letošnji pridelek bodo skušali prodati v sadovnjaku, del ga bodo dali tudi v hladilnico, tako da bo strankam na voljo tudi v prvih mesecih prihodnjega leta. »Cena sadja zaradi slabšega pridelka ni nič višja,« zagotavlja Tatjana Zupan, ki kot predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in Društva ekoloških sadjarjev Slovenije Ekotopaz in kot članica upravnega odbora Strokovnega sadjarskega društva Slovenije dobro pozna razmere v sadjarstvu na Gorenjskem in drugje v Sloveniji. »Tudi v sadovnjakih ljubiteljskih sadjarjev na Gorenjskem je letos bolj prazno, sicer pa je pridelek sadja letos manjši tako v Sloveniji kot drugje v Evropi.«

V sadovnjaku Resje je bilo letos v rodnosti 28 hektarjev nasada, od tega 25 hektarjev jablan (poldrugi hektar v ekološki pridelavi), nekaj manj kot pol hektarja hrušk in 2,5 hektarja orehov, ki jih za razliko od jablan pozeba ni prizadela in so dobro obrodili. Jeseni ali čez zimo bodo skrčili en hektar dvajset let starega nasada zlatega delišesa, v poldrugem hektarju nasada jablan, ki so ga posadili lani spomladi, bodo jeseni ali čez zimo poskrbeli za oporo dreves, v prihodnje pa načrtujejo zasaditev še enega hektarja orehov.