Nova Kitajska, 70 let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 12. oktober 2019 / 09:49  

Ljudska republika Kitajska je 1. oktobra proslavila svojo 70-letnico. Je dedinja mnogo starejše Kitajske, njen sedanji predsednik Ši Džinping pa napoveduje, da bo leta 2049, ob svoji stoletnici, Kitajska prva na svetu …

Komunistični kapitalizem

Aktualni kitajski fenomen je v tem, da je Kitajska še vedno komunistična, hkrati pa globalna kapitalistična velesila. Kako je to mogoče? »Od ustanovitve leta 1949 do konca leta 1978 je bila Ljudska republika Kitajska centralno načrtovano gospodarstvo v sovjetskem slogu. Po Maovi smrti leta 1976 in posledičnem koncu kulturne revolucije sta Deng Xiaoping in novo kitajsko vodstvo začela reformirati gospodarstvo in se premikati v bolj tržno usmerjeno mešano gospodarstvo v okviru enostrankarske vladavine. Kmetijska kolektivizacija je bila razstavljena in kmetijska zemljišča privatizirana, zunanja trgovina pa je postala pomemben nov poudarek, kar je pripeljalo do oblikovanja posebnih ekonomskih con (SEZ). Neučinkovita podjetja v državni lasti so bila prestrukturirana, nedonosna so bila dokončno zaprta, kar je povzročilo velike izgube delovnih mest. Sodobna današnja Kitajska je v glavnem označena kot tržno gospodarstvo, ki temelji na lastništvu zasebnega premoženja in je eden vodilnih primerov državnega kapitalizma. Država še vedno prevladuje v strateških sektorjih, kot so proizvodnja energije in težka industrija, vendar se je zasebni sektor močno razširil, saj se je v letu 2008 zabeležilo približno 30 milijonov zasebnih podjetij. Ker se je ekonomska liberalizacija začela leta 1978, je bila Kitajska med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je letna povprečna rast BDP med letoma 2001 in 2010 znašala 10,5 odstotka. Med letoma 2007 in 2011 je bila stopnja gospodarske rasti Kitajske enakovredna rasti vseh držav G7. Kitajska ima zelo visoko 3G stopnjo rasti. Zaradi visoke produktivnosti, nizkih stroškov dela in sorazmerno dobre infrastrukture so postali vodilni proizvajalci na svetu. Vendar pa je kitajsko gospodarstvo zelo energetsko intenzivno in neučinkovito; leta 2010 je bila največji porabnik energije na svetu in se zanaša na premog, ki zagotavlja več kot 70 odstotkov energetskih potreb in presegla ZDA; septembra 2013 je bila največji uvoznik nafte na svetu. V začetku leta 2010 se je stopnja gospodarske rasti upočasnila zaradi domačih kreditnih težav, oslabitve mednarodnega povpraševanja po kitajskem izvozu in krhkosti v svetovnem gospodarstvu …« (Vir: Wikipedija) Trenutno poteka glavna fronta znotraj kapitalizma, v merjenju moči med ZDA in Kitajsko, za zdaj le kot trgovinska in carinska vojna. Kako se bo končala, je nemogoče napovedati.

Razvajena smrklja

Zadnjič smo pisali o fenomenu 16-letne švedske okoljske aktivistke Grete Thunberg, kandidatke za Nobelovo nagrado za mir. Tu dodajamo, da ni vsem všeč. Nekdanji voditelj Top Geara Jeremy Clarkson jo je označil za »razvajeno smrkljo«. Na zasedanju Združenih narodov je dejala, da so ji s podnebnimi spremembami uničili otroštvo. Clarkson pa se je spotaknil ob njen način prihoda v New York. Ni namreč priletela z avionom, kot je običajno, češ da je to okoljsko vprašljivo. »Kako si drzneš odpluti do Amerike na jahti iz karbonskih vlaken, ki je nisi zgradila, ki stane 15 milijonov funtov, ki jih nisi zaslužila, in ki ima podporni dizelski motor, ki ga nisi omenila … Dali smo ti mobilne telefone, prenosnike in splet. Ustvarili smo družbena omrežja, ki jih vsakodnevno uporabljaš, in vodimo banke, ki plačujejo za vse to. Tako da – kako si drzneš stati tam in nam pridigati, ti razvajena smrklja!« »Smrklji« je navrgel, da bo znanost tista, ki bo rešila problem, »ne pa mrščenje in histerija vsakih pet minut … Tako da bodi pridno dekle, utihni in jih pusti, naj se lotijo dela.« Še beseda o zadevni jahti. To je jadrnica brez »ogljičnega odtisa«. Greto so na potovanju spremljali izkušeni jadralci, oče in snemalec. 18-metrska jadrnica ima tudi sončne celice in podvodne turbine, ki poganjajo vse naprave na krovu med potovanjem. Potuje lahko s hitrostjo 35 vozlov oziroma približno 70 kilometrov na uro, kar pa večino časa ni mogoče zaradi plovbe proti vetru. V NY so pripluli pravočasno.

Spet ta Amazonija

V Vatikanu poteka škofovska sinoda o panamazonski regiji. Papež Frančišek: »Kako pogosto smo kolonizirali, namesto da bi oznanjali evangelij. Bog nas obvaruj pred lakomnostjo novih kolonializmov. V požarih, ki jih podtikajo zaradi lastnih interesov – kot so bili nedavni uničevalski požigi Amazonije –, ni plamena evangelija …« Predmet te sinode je zaradi pomanjkanja duhovnikov v tem delu sveta tudi »možnost duhovniške posvetitve starejših mož, po možnosti staroselcev, spoštovanih in sprejetih v skupnosti, celo tistih, ki že imajo stabilne in trdne družine …«