Ko pade zadnje drevo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sobota, 12. oktober 2019 / 14:11  

Ko pade zadnje drevo, bo izginil ta svet, so naslovili posvet, ki so ga v Škofji Loki pripravili v okviru trajnostnega gibanja Loško je ekološko.

Škofja Loka – Občina Škofja Loka ga je organizirala skupaj z Zavodom za razvoj vključujoče družbe, odzvalo se je tudi kmetijsko ministrstvo, ki v akciji Skrbno z gozdom ozavešča o varovanju gozda, pridružila pa tudi občina Miren - Kostanjevica, ki se z akcijo Drevo za Cerje oživlja tamkajšnji gozd. Osrednja pozornost posveta je bila namreč namenjena gozdu in odgovornemu ravnanju z njim, osrednja pripovedovalca zgodb o tem pa Janez Bizjak, arhitekt, naravovarstvenik in publicist, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, ter Anton Tone Lesnik, predsednik slovenske skupine za gozdove Pro-Silva Slovenija.

Prvi se je s temo Staroselci v Alpah; spreminjanje gozdnih ekosistemov in površja v visokogorju zaradi gorskega pašništva in rudarjenja dotaknil odnosa do okolja v preteklosti. Grobo uničevanje gozdov je v preteklosti povzročilo fužinarstvo, ki je za taljenje rude potrebovalo veliko oglja. Tudi sekanje lesa na črno in prodaja v Benetke je primer nenadzorovanega gospodarjenja z gozdovi, veliko gozdov je pogorelo tudi zaradi malomarnosti. Izsekana pobočja v alpskem svetu so povzročala podore, zasipanje, poplavljanje, zaradi česar so cele vasi živele v revščini. Narava si sicer opomore, je dejal govornik in spomnil na pravljico o Zlatorogu, ki simbolično sporoča, da so v naravi meje, ki jih človek ne sme prestopiti. Ob koncu 19. stoletja so se začela tudi prva gibanja za narodne parke, da bi obvarovali naravo, česar tudi naši predniki niso vedno znali.

Anton Tone Lesnik se je na občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko mladih, obrnil s pravljico o grajski vrbi in nadaljeval s pripovedjo Drevesa v našem naravnem in družbenem okolju. Drevesa so največja in najstarejša bitja v naravi in tudi v Sloveniji imamo nekaj rekordov na tem področju. Lesnik je omenil 700 let staro tiso iz Solčave in tisočletni macesen iz Pišnice ter po obsegu najvišjo smreko v Evropi, ki raste na Pohorju in ima 62 metrov, znana najevska lipa pa ima obseg kar deset metrov. Nanizal je značilnosti dreves, ki jih opredeljuje kot čudež stvarstva. V Sloveniji je kar šestdeset odstotkov površine porasle z gozdovi (v Izraelu denimo le tri odstotke), kar nas za Finsko in Švedsko uvršča na tretje mesto v Evropi. Potem ko se je ob koncu 19. stoletja začelo varstvo gozdov in prekinilo z nenačrtnim ravnanjem z gozdom, danes poznamo sonaravno gospodarjenje, s čimer skrbimo, da ne uničimo gozdnega ekosistema. Žal vanj posežejo tudi naravne nesreče od vetroloma in žledoloma do lubadarja. V Sloveniji poznamo 71 drevesnih vrst, kar velja za visoko pestrost. Od nas je odvisno, v kolikšni meri bomo to bogastvo ohranili, je sklenil pripovedovalec. Manca Baznik z ministrstva za kmetijstvo je še pred govorcema opozorila na to, da je gozd pri nas sicer zasebna lastnina, a imamo ta privilegij, da imamo vanj prost dostop. Zatorej: hodimo v naravo, spoštujmo vsa živa bitja in varujmo tudi gozdno bogastvo.

Na posvetu je Tatjana Bernik z oddelka za okolje in prostor predstavila aktivnosti v okviru projekta Loško je ekološko, o njem je spregovoril tudi župan Tine Radinja, zbrane je v imenu Zavoda za razvoj vključujoče družbe nagovoril Bečir Kečanovič, z glasbo pa je srečanje polepšala Glasbena šola Škofja Loka.