Kaj po Adrii?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Edicije / četrtek, 10. oktober 2019 / 14:36  

V teh dneh je žalostni konec sklenil še en nekdanji ponos slovenskega gospodarstva, Adria Airways. V svoji 58-letni zgodovini je šla družba skozi več težavnih obdobij; država je vanjo vložila več deset milijonov evrov in jo leta 2016 za drobiž prodala nemškemu finančnemu skladu, ki je podjetje v treh letih spravil v stečaj, kar mu je v preteklosti »uspelo« tudi z nekaterimi drugimi družbami v svoji lasti. Je za to odgovorna vlada Alenke Bratušek, ki je sklenila Adrio prodati, ali vlada Mira Cerarja, pod katero so prodajo tudi izpeljali, v tem trenutku niti ni več bistveno. Ni pa moč spregledati, da bi za letalsko družbo težko našli manj primernega kupca.

Nikakor ne v bran nemškemu lastniku, pa vendar velja omeniti tudi nekaj nezanemarljivih zunanjih dejavnikov, ki so vplivali tudi na Adrio. Letalski posel, ki so ga močno zaostrili nizkocenovniki, se konsolidira – za prevlado na evropskem nebu se bojujejo velikani, kar se kaže v stečajih in težavah številnih manjših prevoznikov. Prvi mož nizkocenovnega prevoznika Ryanair Michael O'Leary je pred meseci napovedal, da bo v naslednjih nekaj letih osemdeset odstotkov evropskega potniškega zračnega prometa obvladovalo le pet velikih družb: Lufthansa, Air France-KLM, Ryanair in EasyJet. Kjer se prerivajo sloni, pa navadno ni prijetno za mravlje.

Večmesečna agonija Adrie Airways se je v ponedeljek končala, na cesto pa izpljunila 558 src, ki še vedno bijejo, kot so v čustvenem pismu nedavno zapisali njeni zaposleni. Tako zanje kot za državo se začenja novo in nič manj stresno poglavje. Ostati povezan s svetom mora biti ena bistvenih nalog države, če želi ohraniti pogoje za razvoj gospodarstva, turizma ... Za zdaj svojo »nalogo« že izpolnjuje trg – v prvih dneh so letalske družbe razgrabile nekaj najdonosnejših Adrijinih linij. V Fraportu sicer ocenjujejo, da bodo podobno mrežo letov v celoti vzpostavili v letu in pol. Kako bo s povezavami, ki so komercialno morda manj zanimive, a za slovensko gospodarstvo vseeno velikega pomena, pa bo odvisno tudi od angažmaja države, ki lahko z učinkovitimi ukrepi vsaj malo popravi napako, ki jo je storila s prodajo. Bodisi z ustanovitvijo gospodarske javne službe (za spremembo zakona so že stekli postopki) bodisi z ustanovitvijo nove letalske družbe, kar pa je glede na velik vložek in z njim povezano tveganje malo verjetna izbira. Kot tretja možnost pa se pojavljajo ugibanja o vstopu tuje družbe, s katero naj bi moči združili celo Adrijini delavci.