Sophie Honey / Foto: Gorazd Kavčič

V pričakovanju brexita

Britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey je minuli teden na Bledu gostila člane britanske skupnosti na Gorenjskem, da bi z njimi delila zadnje informacije o brexitu in jim svetovala, za kaj morajo poskrbeti še pred izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije.

»Javno mnenje glede brexita se ni bistveno spremenilo, ljudje so še vedno izjemno razdeljeni, a svoj glas so oddali po svojem prepričanju. Stališče vlade ostaja trdno, da je rezultate referenduma treba spoštovati. Ker pa se brexit dotika tako velikega področja vsakodnevnega življenja ljudi, se mi zdi razumljivo, da ljudje odločitve v zvezi z brexitom sprejemajo zelo čustveno.«

Kako številna je britanska skupnost na Gorenjskem?

Britanska skupnost v Sloveniji šteje več kot sedemsto članov. Na Gorenjskem jih živi okoli sto, to je zelo veliko, kar me ne preseneča, saj je Gorenjska lepa regija. Poleg tukaj živečih Britancev pa naj omenim tudi turiste, ki so najštevilnejši gostje ravno na Bledu, kot mi večkrat pove župan Janez Fajfar. Navdušeni so nad majhno, zanimivo in predvsem zeleno Slovenijo.

Kako se soočajo z bližajočim se brexitom, s kakšnimi skrbmi oziroma morebitnimi strahovi se spopadajo?

Z Britanci v Sloveniji se sicer redno srečujem, a v obdobju pred brexitom se dobivamo pogosteje, predvsem da se pogovorimo o še odprtih vprašanjih. To so pretežno vprašanja, povezana s pravicami do zdravstvene oskrbe in zavarovanja, vozniškimi dovoljenji, možnostmi prostega pretoka ljudi, tudi blaga. V glavnem želijo odgovore na izzive, s katerimi se bodo soočali na dnevni ravni, in praktične rešitve. To je razumljivo, v človeški naravi je, da nas je sprememb vedno malo strah.

Kakšne spremembe bi jim lahko prinesel brexit oziroma kako bi lahko vplival na njihovo življenje v Sloveniji?

V praksi upam, da ne bo bistveno drugače, zlasti če bo Združeno kraljestvo Evropsko unijo zapustilo z dogovorom. Potem bo namreč zagotovljena kontinuiteta. V primeru, da bi prišlo do izstopa brez dogovora, kar je seveda mogoče, se je britanska vlada zavezala k zaščiti pravic evropskih državljanov na Otoku, prav tako se je Slovenija obvezala, da bo ščitila interese britanske skupnosti tukaj. Ne glede na razplet 31. oktobra delamo na recipročnosti, torej vzajemnosti pravic tako za Slovence v Združenem kraljestvu kot za Britance tukaj.

Kako poteka to sodelovanje s slovensko vlado, vam uspe najti dovolj posluha za reševanje morebitnih težav vaših državljanov po izstopu iz Evropske unije?

Slovenska vlada nam je dala jasno vedeti, da cenijo britansko skupnost v Sloveniji, enakega mnenja je naša vlada glede slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu. Želimo si, da se življenje po brexitu ne bi bistveno spremenilo oziroma jim ta ne bi povzročal težav. O tem sem govorila tudi s slovenskim ministrom za zunanje zadeve Mirom Cerarjem. Seveda pa bo treba razčistiti še nekaj pomembnih podrobnosti, predvsem na področju dostopa do zdravstvenih storitev.

Časa ni več veliko.

Britanska vlada si močno prizadeva, da bi vendarle dosegli dogovor, a je možno tudi, da Evropsko unijo zapustimo brez dogovora. Ta čas v Bruslju še vedno potekajo zelo intenzivna pogajanja. Prizadevamo si najti srednjo pot, saj je Evropska unija naša izjemno pomembna partnerica, življenja ljudi so prepletena na mnogih področjih – na področju gospodarstva, znanosti in tehnologije, izobraževanja ...

So člani britanske skupnosti kljub temu zaskrbljeni, kaj jim bo prinesel brexit?

Zagotovo so zaskrbljeni, zato je moja naloga, da jih poskušam pomiriti in jim ponuditi čim več informacij. Leta 2016 smo imeli referendum, na katerem so se britanski državljani izrekli za izstop iz Evropske unije, kar je popolnoma demokratična odločitev. Da se ne ponavljam, danes smo v situaciji, kjer rešujemo še zadnje podrobnosti, da bi državljanom omogočili kar se da kontinuirano življenje. Britanci so si v Sloveniji ustvarili novo življenje, to je postal njihov dom, spletli so mrežo novih prijateljev.

Ali v pogovoru s člani vaše skupnosti v Sloveniji opažate, da zaradi brexita kdo morebiti razmišlja o vrnitvi v domovino?

Podobna srečanja, kot je bilo to na Bledu, smo v preteklem letu pripravili že v več slovenskih krajih, a nihče od prisotnih ni izrazil tega. Ljudje so se preselili v Slovenijo iz različnih razlogov, nekateri so prišli po upokojitvi, ker jim je všeč kakovost življenja pri vas, drugi so si tu ustvarili družine in so se povsem vklopili v slovensko družbo, njihovi otroci obiskujejo slovenske šole. Spet tretji so tu našli zaposlitev.

Kako bo po vašem mnenju brexit vplival na poslovanje tukajšnjih podjetij z Veliko Britanijo?

Če nam bo uspelo doseči dogovor, potem bo vse skupaj zelo enostavno in bodo po ureditvi medsebojnih razmerij zgolj nadaljevali delo kot doslej. V nasprotnem primeru podjetnikom svetujemo, da spremljajo informacije na uradni strani našega veleposlaništva. Če izvažajo v Združeno kraljestvo, jim priporočamo, da stopijo v stik s svojimi poslovnimi partnerji na Otoku, ki se lahko registrirajo za poenostavljen carinski postopek, ki ga pripravlja britanska vlada. Ta za devetdeset odstotkov blaga, ki se uvozi v Združeno kraljestvo, ne predvideva carinskih dajatev, a je za podjetja potrebna registracija. Za dodatne informacije in pomoč podjetjem imamo v Sloveniji tudi izjemno Britansko-slovensko gospodarsko zbornico, ki organizira številne dogodke za podjetja tudi na temo brexita.

Kakšen je obseg trgovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo?

Obseg trgovanja med državama ta čas znaša približno poldrugo milijardo evrov na leto, okoli sedemdeset odstotkov izmenjave je v blagu, ostalo predstavljajo storitve.

Med gosti iz tujine na Bledu že dlje časa prednjačijo prav britanski gostje. Bi se po brexitu to lahko spremenilo – kakšen učinek bi lahko imel brexit na potovalne navade vaših državljanov?

Upam, da se to ne bo spremenilo. Letalske povezave bodo ostale enake, tudi potovalni aranžmaji se ne bodo spremenili, zato verjamem, da bodo Britanci še vedno lahko prihajali na turistični ali poslovni obisk v Slovenijo brez vizuma. In Bled bo zagotovo še naprej destinacija, ki jo je vredno obiskati – poslovno ali turistično. Kljub temu je težko napovedovati vnaprej, včasih čas negotovosti res vpliva tudi na potovalne navade. A Britanci vse pogosteje obiskujejo Slovenijo in verjamem, da se bo ta trend nadaljeval.

Lahko predvidite potencialne pasti v primeru, da Velika Britanija zapusti Evropsko unijo brez dogovora?

Izstop brez dogovora lahko oteži nekatere stvari, vendar smo tudi na ta scenarij dobro pripravljeni. V letih od referenduma je potekalo nemalo usklajevanj, saj vsi želimo, da se gospodarska menjava nadaljuje nemoteno. Sprejetih je bilo veliko ukrepov, govorili smo o transportu, o carinah, o mejnih pregledih. V primeru brexita z dogovorom bodo ekonomski tokovi tekli več ali manj nemoteno, v primeru izstopa brez dogovora bodo nastopile nekatere spremembe, a še vedno je tu tranzicijsko obdobje dveh let.

Kakšno je ta čas mnenje Britancev glede izstopa iz Evropske unije?

Javno mnenje glede brexita se ni bistveno spremenilo, ljudje so še vedno izjemno razdeljeni, a svoj glas so oddali po svojem prepričanju. Stališče vlade ostaja trdno, da je rezultate referenduma treba spoštovati. Ne gre za pravi ali napačen odgovor, gre za demokratično odločitev. Ker pa se brexit dotika tako velikega področja vsakodnevnega življenja ljudi, se mi zdi razumljivo, da ljudje odločitve v zvezi z brexitom sprejemajo zelo čustveno. Pravilno oziroma normalno je torej, da o tem poteka debata v političnih krogih, v javnosti, pa tudi znotraj družin …

Kaj je vaše glavno sporočilo britanski skupnosti, ki jim ga boste posredovali na današnjem srečanju?

Želim jim sporočiti, naj se ustrezno pripravijo in poskrbijo za osnovne stvari, ki smo jih dolžni izvesti vsi v Sloveniji živeči Britanci, kot je recimo ureditev prebivališča, zdravstvenega zavarovanja, veljavnega potnega lista in vozniškega dovoljenja … To je nekaj praktičnih zadev, ki jih moramo vsi urediti. Želimo si, da bi do teh informacij prišli prav vsi. Mnogi člani skupnosti sicer prihajajo na srečanja, vendar pozivam tudi druge, da delijo te informacije, da bi lahko dosegli prav vsakega posameznika. Na spletni strani veleposlaništva imamo tudi vodič o življenju v Sloveniji (Living in Slovenia Guide), v sklopu katerega je mogoče najti vse podrobnosti, ki zadevajo brexit, in kako lahko stopijo v stik z nami. Prav tako smo zelo aktivni na socialnih omrežjih.

Oddajte svoj komentar

Kranj 5°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

4/8

četrtek

6/12

petek

7/11

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

OBVESTILA / Gorenjska, 14. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PREDAVANJA / Radovljica, 14. november 2019

O medonosnih čebelah

PRIREDITVE / Jesenice, 14. november 2019

Za otroke

PREDAVANJA / Hrušica, 14. november 2019

Gruzija in Armenija

GLASBA / Škofja Loka, 14. november 2019

Ob 70-letnici Glasbene šole Škofja Loka

GLEDALIŠČE / Cerklje, 14. november 2019

Ljubi moj

OBVESTILA / Gorenjska, 15. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

 

 
 

 

 
 
 

Sedemindvajset / 21:09, 13. november

G.Pintar,Če govoriva o kraljevini oz. stari Jugoslaviji je dejstvo, da je bila močna in vplivna edino RKC, država je bila gospodarsko in voj...

Film o družbenih konfliktih sodobne Slovenije / 18:43, 13. november

Režiser Metod Pevec in igralska zasedba Valter Dragan, Katarina Čas in Janez Škof so slabš napravljeni kotklošarji ( glej fotografijo).Blefe...

Sedemindvajset / 15:50, 13. november

Primož! Nekaj je beg pred revščino, ki se je dogajal tudi v medu in mleku obljubljeni deželi (saj veš kateri), drugo pa je beg pred izvensodnimi poboji.

Z Brnika tudi v Bruselj / 10:01, 13. november

Župan raje skrbi za povečano število novih priseljencev, kot pa za kolesarske steze.

Banke: ukrep uveden prehitro / 09:58, 13. november

Raje naj izterjajo dolgove od dolžnikov, ne pa da jim ga odpisujejo. Jankovićeva družina dolguje preko 40 milijonov.Kdo bo to plačal? Mi dav...

Z Brnika tudi v Bruselj / 09:55, 13. november

Kdaj bo možno po kolesarski stezi z Brnika v Šenčur in naprej v Kranj, sprašujem oba župana bogatih občin? Poden Šenčur in Kranj, poden!

Vrh kraške planote / 09:08, 13. november

Slika 2 / 3 - Jelena Jusin, kje si pa ti videla borov gozd?

Drugač pa lep izlet. Hvala za idejo.