Bila je pred svojim časom …

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. september 2019 / 10:58  

Prebiram Memoiren einer Sozialistin (Spomini socialistke Malwide von Meysenburg) v treh knjigah in se čudim: Rodila se je leta 1816 v Kasslu in umrla v Rimu leta 1903. Nemška pisateljica, političarka, svetovalka, borka za pravice žensk in prva ženska, ki je bila 1901 nominirana za Nobelovo nagrado.

Malwida von Meysenburg je bila edina deklica od desetih otrok ministra hessenske kneževine, rojena v Kasslu. Brezskrbna mladost mlade baronice je bila v slogu dvornih plesov, kjer naj bi si našla ženina. Po ljudskih nemirih v Kasslu se je družina zatekla v svojo palačo v Detmoldu. Tu je leta 1843 spoznala teologa in revolucionarja Theodorja Althausa, ki jo je navdušil za socialistične in demokratične ideje. Postala sta ljubimca. Na veliko zgroženost svoje aristokratske matere je vztrajala pri svojih novih načelih: Dobro je svoboda razvoja. Vse, kar za vekomaj poveličuje izžeto obliko, je zlo … Svoboda individualnega prepričanja in temu primerno življenje je prva pravica in prva obveza slehernega človeka.

Leta 1847 je potovala k očetu v Frankfurt, se odkrito navdušila za ideje marčne revolucije in se dokončno razšla z družino. Leta 1850 so v Hamburgu ustanovili Visoko šolo za ženski spol; postala je najprej slušateljica, nato je bila druga vodja, predavala, pisala članke in se zavzemala za pravice žensk.

Leta 1852 je dosti prezgodaj preminil Theodor Althaus, po zmagi politične reakcije pa ji je pretilo, da jo bodo zaradi njenih socialističnih načel in odkritega delovanja zaprli. Umaknila se je v London, kjer je postala vzgojiteljica dveh hčerk ruskega socialista in pisatelja Aleksandra Herzena, ki je prav tako živel v pregnanstvu. V svojih spominih je zapisal: Ni čedna, ampak docela svobodno in visoko razvito bitje.

V letih 1860/61 je bivala v Parizu, spoznala Richarda Wagnerja in vrsto vplivnih intelektualcev, tudi Nietscheja. Pozneje se je zaradi pljučne bolezni preselila v Rim. Poleg Spominov socialistke v treh knjigah je izdala še Individualnosti in Socialistke večer življenja ter nekaj časa res slovela. Prevajala je Tolstoja, Turgenjeva, Herzena, pisala v francoščini, prijateljevala in si dopisovala s trideset let mlajšim francoskim pisateljem Romainom Rollandom. Njen literarni salon je bil znamenit.

Literarna zgodovinarka Anni Pioreck trdi: V svoji pionirski emancipaciji je bila najmanj pol stoletja pred svojim časom.

Ponvica po kasselsko

Za 4 osebe potrebujemo: 300 g prekajene šunke, 1 čebulo, 300 g mešanih gob (jurčki, šampinjoni, ostrigarji), 1 kg kitajskega zelja, 2–3 žlice olja, sol, beli poper, 2 žlici ajvarja, 150 kisle smetane, sesekljan peteršilj.

Šunko in čebulo narežemo na majhne kockice, kitajsko zelje na trakove, gobe manjše na četrtinke, večje na ploščke. Na vročem olju prepražimo šunko in jo vzamemo iz ponve. Na preostanek maščobe damo čebulo in gobe in mešamo, da gobe spustijo vso vodo. Dodamo kitajsko zelje in mešamo še 8 minut. Solimo in popramo. Ajvar vmešamo v kislo smetano in prav tako vmešamo v jed. Preden ponudimo, jed posujemo s sesekljanim peteršiljem.

Postrežemo s krompirjevimi svaljki.