Sarah Bakewell, V kavarni eksistencialistov, prevedla Maja Novak, Modrijan, Ljubljana, 2018, 392 strani

V kavarni eksistencialistov

Nove knjige (505)

»Eden od vidikov Heideggerjevega videnja sveta, ki si resnično zasluži pozornost bralca 21. stoletja, je njegovo zanimanje za tehnologijo in ekologijo hkrati. V svojem predavanju 'O vprašanju tehnologije' je leta 1953 zatrdil, da ta ne pomeni le kopičenja pametnih strojev, temveč razkriva nekaj temeljnega o našem obstoju. Zato je treba o njej misliti filozofsko, ne zgolj tehnološko. Svojega življenja ne moremo razumeti, če se zgolj sprašujemo, kaj lahko naredijo naši stroji ali kako je najbolje upravljati z njimi ali zakaj naj bi jih uporabili. Bistvo tehnologije, je rekel, 'nikakor ni tehnološko'. Da bi ga pravilno raziskali, si moramo postavljati globlja vprašanja o tem, kako delamo, kako zaposedamo svet in kako obstajamo v razmerju do biti. Seveda je imel Heidegger pri tem v mislih pisalne stroje, filmske projektorje s celulojdnim trakom, stare limuzine in kombajne. Le malo eksistencialistov (ali drugih) je predvidelo, kakšno vlogo bo v našem življenju igrala računalniška tehnologija, čeprav je nemški pisec Friedrich Heinemann v knjigi Eksistencializem in težave sodobnosti (1954) svaril, da bo prihod 'ultrahitrega računskega stroja' prinesel 'pristno eksistencialistično vprašanje', namreč o tem, kako lahko ljudje ostanejo svobodni. Heinemann ne bi mogel imeti bolj prav. Poznejši heideggerjevci, zlasti Hubert Dreyfus, so pisali o internetu kot tehnološki inovaciji, ki najnazorneje pokaže, kaj je tehnologija … Dreyfus je pisal leta 2001: odtlej je internet postal še bolj vsiljiv in tako vsenavzoč, da komaj še lahko najdemo perspektivo za razmišljanje o njem: postal je kakor zrak, ki ga mnogi med nami dihamo vsak dan. Kljub temu bi vsekakor morali premišljevati o njem – o tem, kakšne vrste bitij smo ali kakšni hočemo biti v svojem spletnem življenju, o tem, kakšno vrsto biti imamo ali kakšno hočemo imeti.« (str. 311–312)

Gornji odlomek skuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi nam lahko eksistencializem pomenil danes. Sicer pa ta odlična knjiga pripoveduje predvsem o tem, kaj je ta filozofija pomenila takrat, ko je nastala, v letih pred drugo svetovno vojno in po njej. Na njene francoske veje, razpete med »svobodo, bitjo in mareličnimi koktajli«, so sedali zlasti posamezniki, ki so bili po porazu nacističnega totalitarizma, s katerim je svoj čas sodeloval sam Heidegger, soočeni z novimi možnostmi »tubiti« – biti človeka v svetu, v katerem se odpirajo nove možnosti svobode. Te pa so v našem času znova ogrožene.

Oddajte svoj komentar

Kranj 5°

oblačno
vlažnost: 94 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

4/8

četrtek

7/12

petek

8/12

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

OBVESTILA / Gorenjska, 14. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PREDAVANJA / Radovljica, 14. november 2019

O medonosnih čebelah

PRIREDITVE / Jesenice, 14. november 2019

Za otroke

PREDAVANJA / Hrušica, 14. november 2019

Gruzija in Armenija

GLASBA / Škofja Loka, 14. november 2019

Ob 70-letnici Glasbene šole Škofja Loka

GLEDALIŠČE / Cerklje, 14. november 2019

Ljubi moj

OBVESTILA / Gorenjska, 15. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

 

 
 

 

 
 
 

Sedemindvajset / 21:09, 13. november

G.Pintar,Če govoriva o kraljevini oz. stari Jugoslaviji je dejstvo, da je bila močna in vplivna edino RKC, država je bila gospodarsko in voj...

Film o družbenih konfliktih sodobne Slovenije / 18:43, 13. november

Režiser Metod Pevec in igralska zasedba Valter Dragan, Katarina Čas in Janez Škof so slabš napravljeni kotklošarji ( glej fotografijo).Blefe...

Sedemindvajset / 15:50, 13. november

Primož! Nekaj je beg pred revščino, ki se je dogajal tudi v medu in mleku obljubljeni deželi (saj veš kateri), drugo pa je beg pred izvensodnimi poboji.

Z Brnika tudi v Bruselj / 10:01, 13. november

Župan raje skrbi za povečano število novih priseljencev, kot pa za kolesarske steze.

Banke: ukrep uveden prehitro / 09:58, 13. november

Raje naj izterjajo dolgove od dolžnikov, ne pa da jim ga odpisujejo. Jankovićeva družina dolguje preko 40 milijonov.Kdo bo to plačal? Mi dav...

Z Brnika tudi v Bruselj / 09:55, 13. november

Kdaj bo možno po kolesarski stezi z Brnika v Šenčur in naprej v Kranj, sprašujem oba župana bogatih občin? Poden Šenčur in Kranj, poden!

Vrh kraške planote / 09:08, 13. november

Slika 2 / 3 - Jelena Jusin, kje si pa ti videla borov gozd?

Drugač pa lep izlet. Hvala za idejo.