Uredba bo zavrla razvoj

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 23. september 2019 / 07:50  

V delovni skupini Vrtina Sorško polje nasprotujejo uvedbi vodovarstvenega območja za zajetje Sorško polje. Tu je preveč onesnaževalcev, zato bo zajetje nemogoče izkoriščati kot vir pitne vode, pravijo.

Kranj – Osnutek uredbe o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), o njem pa je letos poleti tekla ponovna javna obravnava, je dvignil na noge kmete in ostale prebivalce Sorškega polja, ki so se organizirali v delovno skupino Vrtina Sorško polje. Kamen spotike je določitev širšega vodovarstvenega območja (VVO) za črpališče Sorško polje pri Godešiču, ki je med skupno 83 zajetji in vrtinami v sistemu javne oskrbe s pitno vodo na območjih obeh občin daleč največje. VVO Sorško polje namreč obsega območje kar osmih krajevnih skupnosti (Bitnje, Žabnica, Jošt, Stražišče, Orehek - Drulovka, Mavčiče, Sveti Duh in Trata) z okoli deset tisoč prebivalci, približno osemdeset odstotkov območja pa sega v Mestno občino Kranj. »Že to dejstvo kaže na zavajanje prebivalcev kranjskega dela Sorškega polja, ki na uredbo, uradno namenjeno občinama Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, med javno obravnavo sploh niso bili pozorni,« opozarjajo v delovni skupini Vrtina Sorško polje, katere stališča so za Gorenjski glas predstavili njeni člani Pavel Drešar iz Mavčič, Robert Langerholc iz Bitenj in Marko Šink iz Žabnice. Pripombe, ki jih je delovna skupina podala v okviru javne obravnave, so podprli tudi predsedniki sedmih krajevnih skupnosti s predvidenega VVO Sorško polje, medtem ko naj bi v KS Trata podali svoje pripombe. Njihova prizadevanja pa, pravijo, podpira tudi Mestna občina Kranj oziroma njen župan Matjaž Rakovec.

Neprimeren čas za javno obravnavo

»S tem, da opozarjamo na posledice sprejetja uredbe, ne želimo nikomur kratiti pravice do pitne vode. Želimo si zgolj zagotoviti normalno življenje za vse prebivalce in izenačitev naših možnosti s tistimi, ki jih vodovarstveni režim ne obravnava,« v uvodu povedo naši sogovorniki. Delovna skupina ima sicer na osnutek uredbe in tudi samo vodenje postopka javne obravnave s strani MOP-a vrsto pripomb. Tako jih je zmotilo, ker je javna obravnava o tako pomembnem vprašanju potekala v času poletnih dopustov (sprva od 21. junija do 15. julija, nato jo je ministrstvo podaljšalo do 30. avgusta). MOP je tako postopal, da se čim manj ljudi seznani z vsebino in resnostjo dokumenta v javni obravnavi, so prepričani v delovni skupini, kjer opozarjajo tudi na dejstvo, da na MOP-u v času javne obravnave niso našli prostega termina za sestanek z njenimi predstavniki. Ta je bil tako organiziran šele prejšnji teden, po poteku javne obravnave. Zato zdaj v delovni skupini zahtevajo, da se javna obravnava osnutka uredbe podaljša do 30. oktobra oziroma za toliko časa, da se sestanki in usklajevanja glede uredbe konstruktivno končajo.

Med glavnimi očitki delovne skupine je, da obstoječe zajetje Sorško polje predstavlja zgolj rezervni vir pitne vode, zato je določitev tako velikega vplivnega območja nesorazmeren ukrep, ki bo zelo otežil vsakdanje življenje in gospodarjenje na tem območju, kar tukajšnje prebivalce postavlja v neenakopravni položaj. Zato predlagajo ukinitev VVO za črpališče Sorško polje, saj so prepričani, da ga je na tako vodnatem območju zlahka nadomestiti z novo vrtino na ustreznejši lokaciji s precej manjšim vplivnim območjem.

Omejevanje razvoja kmetijstva

Tudi sicer je na območju s tako gosto poselitvijo, z razvitim kmetijstvom in močno industrijsko dejavnostjo, ki ga prečkajo pomembne prometne in transportne poti tako po železnici kot tudi cesti in v letalskem prometu, nesmiselno iskati pitno vodo, menijo v delovni skupini Vrtina Sorško polje. Ne nazadnje v neposredni bližini obstoječega črpališča Sorško polje na robu najožjega vodovarstvenega območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom celo leži industrijska cona Trata, poudarjajo. Kot opozarjajo, se lahko zaradi vse večjih obremenitev na tem območju ustavi razvoj kmetijstva, čeprav je vlada v preteklosti Sorško polje razglasila za strateško pomembno območje za pridelavo hrane. Poleg tega je na delu Sorškega polja že vzpostavljen strog varstveni režim zaradi varovanja kulturne dediščine in je že zdaj onemogočen normalni razvoj podeželja in kmetijstva. Tudi zato predlagajo, da naj obstoječe črpališče Sorško polje, ki po njihovih informacijah niti ne zagotavlja povsem neoporečne pitne vode, raje namenijo za namakanje.

V primeru uveljavitve uredbe pa bodo prebivalce Sorškega polja doletele tudi druge nesorazmerne omejitve, navajajo v delovni skupini. Tako naj bi uredba med drugim zaradi predpisanega načina gradnje, izbire materialov in pridobivanja mnenj agencije za okolje precej otežila in podražila gradnjo, kar bo negativno vplivalo tudi na vrednost nepremičnin. Za nameček naj bi uredba predvidela samo še enkratno širitev stavbnih zemljišč, nato pa tovrstnih širitev za namen gradnje ne bo več. Znižala se bo tudi konkurenčnost podjetnikov s tega območja in povečala birokracijo, so prepričani v delovni skupini.

MOP: voda ustrezne kakovosti

Na MOP-u na vprašanje, ali bodo podaljšali javno obravnavo do konca oktobra, niso konkretno odgovorili. Navedli so le, da je bil osnutek uredbe o VVO v postopku seznanitve javnosti bistveno daljši čas, kot je to predpisano, in sicer lani od 24. julija do 4. novembra ter ponovno letos od 21. junija do 30. avgusta. Ob tem so pojasnili, da so osnutek uredbe pripravili na podlagi zakona o vodah, ki vladi nalaga, da zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, in da določi vodovarstveno območje.

Na pripombe o velikosti VVO Sorško polje na ministrstvu odgovarjajo, da so bila za vsa zajetja iz uredbe na poenoten način izdelane strokovne podlage v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. »Meje vodovarstvenih območij, notranjih območij in območij zajetij izhajajo iz strokovnih meja, ki so določene na podlagi hidrogeoloških karakteristik vodonosnikov, iz katerih se zajema voda za oskrbo prebivalcev s pitno vodo,« so razložili. Zajetje Sorško polje je vodni vir za občino Škofja Loka z vso zgrajeno infrastrukturo, ki omogoča takojšen vklop in dovod pitne vode v sistem javne oskrbe s pitno vodo za prebivalce Škofje Loke, še pojasnjujejo. »Analize opravljenih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih raziskav iz julija 2019, ki jih je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo, da je pitna voda ustrezne kakovosti glede na Pravilnik o pitni vodi,« poudarjajo na MOP-u.

V delovni skupini Vrtina Sorško polje želijo zdaj s problematiko oziroma uredbo bolje seznaniti širšo javnost. »Poskušali se bomo sestati tudi z loškim županom glede našega predloga o ukinitvi vrtine Sorško polje. Poleg tega bomo s kmetijskim ministrstvom pripravili pripombe, ki jih bo to zagovarjalo v medresorskem usklajevanju na vladi,« je napovedal Robert Langerholc, član delovne skupine, kjer v skrajnem primeru ne izključujejo niti možnosti državljanske nepokorščine.