Tole bo bolelo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Arhiv člankov / nedelja, 22. september 2019 / 20:13  

»Četrtek, 5. aprila 2007. Maščevanje je sladko – de se le ne obrne proti tebi. Danes so me klicali k bolnici, ki je imela dopoldne opravljeno laparoskopsko drenažo medeničnega ognojka, zvečer pa ji je srce podivjalo. Preletel sem njeno dokumentacijo in ugotovil, da gre za damo sredi petdesetih, ki je ob obletnici poroke ugotovila, da mož biserne ogrlice ni podaril samo njej. Navdih za maščevanje je najverjetneje dobila v najbolj klišejskem pornaklju – sebe in moževo kreditno kartico je odpakirala na Trinidad in Tobago, kjer se je v dveh tednih dala dol z vsakim tipom, ki je prišel mimo; svoj spalnični (in plažni) repertoar pa je obogatila tudi z analnim seksom. Ko se je vrnila domov, malce krivonoga, vendar brez občutkov krivde, so se začele pojavljati hude bolečine v trebuhu, iz njenega trinidada in tudi njenega tobaga pa so se zlivali slapovi gnojnih monsunskih padavin. Ugotovili smo pelvično vnetno bolezen, ki je tudi z infuzijami antibiotikov nismo mogli prepričati, naj se spelje – očitno je po Karibih razsajala gonoreja, ki bi zlahka služila kot biološko orožje. Z današnjim posegom naj bi jo končno malce obvladali. Izkazalo se je, da bolničina tahikardija ni bila posledica kirurškega zapleta, saj se je ob mojem prihodu kopala v solzah. Pozanimal sem se, kaj jo teži, in razložila mi je, da jo bo prihodnji dan obiskal osemnajstletni sin, pa ne ve, kaj naj mu reče. Le kako se bo odzval, ko bo ugotovil, zakaj je v bolnišnici? Potolažil sem jo, da bi si vsak osemnajstletnik raje odluščil kožo z jajc in jih nato namočil v kisu, kot da bi mamo vprašal, zakaj leži na ginekološkem oddelku. Odgovor 'ženske težave' – sploh če to zašepetaš z resnim, pomenljivim pogledom – je čudežno sredstvo za preusmeritev pogovora, za kar bi se njeno ubogo dete bilo pripravljeno zateči tudi k manjšemu požigu. Potok solza se ustavi in srčni utrip se normalizira. Res pa je, da bo morala najti razlago za svojo čudovito porjavelo kožo.« (str. 97–98)

Dobra knjiga, duhovito branje. Omogoča tudi resetiranje pogleda na javno zdravstvo. Ne vem, ali ga je Železna Lady spregledala, a imajo ga tudi v Združenem kraljestvu – Nacionalno zdravstveno službo, velikanski sistem, v njem je zaposlenih poldrugi milijon ljudi, za tri četrt Slovencev. Kdor se je po vseh zdrahah v zdravstvu navzel slabega mnenja ali pa celo izgubil zaupanje v zdravnike, bi ga lahko po branju te knjige znova pridobil. Tudi zdravniki so samo ljudje, večina med njimi pa je dobrih …