Karel Florian, kranjski naslednik najbogatejšega podjetnika

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 21. september 2019 / 19:00  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (217)

Podjetnik in jurist Karel Florian, ki se je rodil 17. septembra 1809 v Kranju, je bil eden izmed takrat najbogatejših Slovencev. Rodil se je s srebrno žlico v ustih, saj se je njegov stric, prvi slovenski industrialec Kranjčan Fidelis Trpinc, ki ni imel svojih otrok, odločil, da je njegov najprimernejši naslednik. Ne ve se, ali drži, da Karlova mama Marija Trpinc, poročena Florian, ni bila samo Fidelisova sestra, ampak tudi nezakonska hči.

Karel se je šolal na liceju v Ljubljani. Znano je, da je leta 1823 kot odličnjak obiskoval drugi gramatikalni razred in bil odličen. Njegov najbolj znan sošolec je bil Jožef, sin ljubljanskega odvetnika Maksimilijana Wurzbacha. Leta 1829 se je začel uvajati v Trpinčevo trgovsko in podjetniško dejavnost, leta 1832 pa je od strica Fidelisa in deda Blaža Trpinca prevzel vse proizvodne obrate v Kranju, to je mlin in žago na Lajhu v Kranju od strica ter t. i. kocarijo in usnjarno z mlinom od deda. Leta 1939 je usnjarno na Lajhu prodal Karlu Pollaku iz Tržiča. Tovarna »kocev« in je po Florianovi smrti prenehala delovati. V tehničnem pogledu je bila zastarela, njen propad pa je pospešila še nova gorenjska železnica.

Po letu 1842 je Florian v Savskem predmestju skupaj z Valentinom Pleiweisom in Matejem Erženom ustanovil »kosarno«, ki jo je občina leta 1847 začela uporabljati za nastanitev vojaštva. V Kokrškem predmestju je podedoval posest, poznano pod imenom Florianova gilta. Obsegala je posamezna zemljišča (njive, travnike), Sodarjevo kajžo pri hujskem mostu in velik gospodarski kompleks s pristavo, ki je ležal med nekdanjo tovarno Semperit in mostom čez Kokro na današnji Cesti Staneta Žagarja. Na tem posestvu je dal v prvi polovici šestdesetih let zasaditi več kot tisoč murvinih dreves in nameraval gojiti sviloprejke.

Karel Florian je bil narodno zaveden meščan. Bil je v ozkem krogu zavednih kranjskih slovenskih meščanov, Prešernovih prijateljev in znancev, ki so sestavili peticijo, ki jo je 6. aprila 1848 predložil Karel Florian kot zastopnik mesta Kranj na zadnjem zasedanju stanovskega deželnega zbora v Ljubljani. Peticija je med drugim zahtevala mestno samoupravo, šolo v slovenskem jeziku vključno s slovensko univerzo in podržavljenje cerkvenega premoženja, vendar jim je ni uspelo uvrstiti na dnevni red deželnega zbora.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 17. 9. 1753 rodil Avguštin Sluga, ki je bil od leta 1800 do 1842 župnik in dekan v Kranju. Veliko je naredil za cerkvene stavbe v župniji in se zavzemal, da bi v Kranju ustanovili gimnazijo.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 19. 9. 1796 rodil stavbenik Matej Medved. Leta 1841 se je uveljavil s tehnično zahtevno gradnjo kupole ljubljanske stolnice. Za projektanta kupole velja sicer Benedikt Müller, ki pa je ves čas intenzivno sodeloval z Medvedom. Ta je sicer do leta 1853 zgradil devet novih cerkva, 17 pa jih je prenovil.

V Trzinu se je 19. 9. 1851 rodil slovenski politik in javni delavec, dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. Umrl je 18. aprila 1941, ko je zaradi okupacije naredil samomor – skočil je v Ljubljanico. Med drugim je tudi podpisnik odloka ljubljanskega občinskega sveta, s katerim so 30. 1. 1900 uvedli javne napise za ceste, ulice in trge v slovenščini.

V Hrašah pri Lescah se je 19. 9. 1856 rodil pisatelj Matej Brence. Bil je korektor Slovenskih novic, leta 1885 je postal urednik uradnega Ljubljanskega lista.

V vasi Luže pri Šenčurju se je 19. 9. 1883 rodil duhovnik in publicist Janez Zaplotnik. Kot 19-letnik je odšel v Ameriko. Preučeval je življenje slovenskih izseljencev v ZDA. Leta 1937 mu je Vatikan za zasluge podelil naslov papežev prelat.