Dr. Franc Križnar med ponedeljkovim predavanjem v Celovcu

Naši so, vendar pozabljeni

Danes, 20. septembra, ob 18. uri bo v domu Slovenskega prosvetnega društva Borovlje pri Cingelcu na Trati proslavitev 130. obletnice ustanovitve Hranilnice in posojilnice Glinje, ene prvih denarnih ustanov Slovencev na Koroškem. Jutri, 21. septembra, se bo ob 17. uri v K&K centru v Šentjanžu v Rožu začelo praznovanje 70-letnice delovanja domačega športnega društva. Po proslavi bo družabno srečanje s Šentjanškimi tamburaši in ansamblom Refuse Collection. V nedeljo pa bodo v farni dvorani v Železni Kapli odprli klekljarsko razstavo.

Znani slovenski muzikolog, raziskovalec in novinar dr. Franc Križnar je v ponedeljek v Mohorjevi hiši v Celovcu z besedo, sliko in glasbo predstavil manj znane Slovence glasbenike, ki so v preteklosti delovali tostran in onstran sedanjih državnih meja. Kot je povedal sam, je bil izziv za tovrstno raziskovanje Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki sta jo napisala koroška slovenska znanstvenika in raziskovalca dr. Katja Šturm - Schnabl in njen sin Ilija. Glasbeniki, ki jih je predstavljal dr. Križnar, so večinoma delovali v 19. in 20. stoletju na območju sedanje Slovenije, pa tudi onstran severne meje. Takrat je bilo to območje del enotne države. Ti glasbeniki so na različne načine ozaveščali prostor tedanje avstro-ogrske monarhije o slovenskem jeziku, glasbi, narodu in še o marsičem, nekateri pa so se od slovenskih korenin tudi oddaljili.

Dr. Križnar je na svoj seznam uvrstil tudi glasbenike, ki so bili doma ali so delovali na Gorenjskem in se je o njih zelo redko kaj slišalo ali prebralo. Prvi med njimi je Jožef Tomažovec (1823–1851), ki je bil rojen v Tržiču in je ustvarjal tudi v Celovcu, kjer je pokopan. Zanj pravijo, da je bil navdušen za slovensko stvar. Manj znan je tudi Jožef Levičnik (1826–1909), ki je bil rojen v Železnikih, kjer je tudi delal in kjer je tudi umrl. Bil je tudi župan Železnikov in je bil pobudnik za ustanovitev tamkajšnjega bralnega društva. Znan je po tem, da glasbe ni le pisal, ampak glasbena dela tudi izdajal. Kot tretjega pa je dr. Franc Križnar opisal Sebastijana (Boštjana) Žepiča (1829–1883) iz Gozda nad Križami, ki je deloval tudi na Hrvaškem, kjer je umrl. Zbiral in zapisoval je ljudske pesmi, tudi iz Tržiča in okolice, in prijateljeval z Janezom Trdino in Matijem Valjavcem. Na Gorenjskem ima korenine tudi Josip Lavtižar (1851–1943), rojen v Kranjski Gori, duhovnik in skladatelj. Kot duhovnik je služboval tudi v Kokri, na Bledu in v Ratečah. Glasbenik, o katerem se je sicer več govorilo in pisalo, vendar kmalu znova začne toniti v pozabo, je tudi Anton Jobst, ki je bil rojen leta 1894 na Brdu/Eggu v Ziljski dolini, umrl pa je leta 1981 v Žireh.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

oblačno
vlažnost: 91 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

4/8

četrtek

7/12

petek

8/12

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

OBVESTILA / Gorenjska, 14. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PREDAVANJA / Radovljica, 14. november 2019

O medonosnih čebelah

PRIREDITVE / Jesenice, 14. november 2019

Za otroke

PREDAVANJA / Hrušica, 14. november 2019

Gruzija in Armenija

GLASBA / Škofja Loka, 14. november 2019

Ob 70-letnici Glasbene šole Škofja Loka

GLEDALIŠČE / Cerklje, 14. november 2019

Ljubi moj

OBVESTILA / Gorenjska, 15. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

 

 
 

 

 
 
 

Sedemindvajset / 21:09, 13. november

G.Pintar,Če govoriva o kraljevini oz. stari Jugoslaviji je dejstvo, da je bila močna in vplivna edino RKC, država je bila gospodarsko in voj...

Film o družbenih konfliktih sodobne Slovenije / 18:43, 13. november

Režiser Metod Pevec in igralska zasedba Valter Dragan, Katarina Čas in Janez Škof so slabš napravljeni kotklošarji ( glej fotografijo).Blefe...

Sedemindvajset / 15:50, 13. november

Primož! Nekaj je beg pred revščino, ki se je dogajal tudi v medu in mleku obljubljeni deželi (saj veš kateri), drugo pa je beg pred izvensodnimi poboji.

Z Brnika tudi v Bruselj / 10:01, 13. november

Župan raje skrbi za povečano število novih priseljencev, kot pa za kolesarske steze.

Banke: ukrep uveden prehitro / 09:58, 13. november

Raje naj izterjajo dolgove od dolžnikov, ne pa da jim ga odpisujejo. Jankovićeva družina dolguje preko 40 milijonov.Kdo bo to plačal? Mi dav...

Z Brnika tudi v Bruselj / 09:55, 13. november

Kdaj bo možno po kolesarski stezi z Brnika v Šenčur in naprej v Kranj, sprašujem oba župana bogatih občin? Poden Šenčur in Kranj, poden!

Vrh kraške planote / 09:08, 13. november

Slika 2 / 3 - Jelena Jusin, kje si pa ti videla borov gozd?

Drugač pa lep izlet. Hvala za idejo.