Zaledje soške fronte

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 19. september 2019 / 09:09  

Bogatin (1977 m n. m.) in Mahavšček (2008 m n. m.) – Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe, je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje soške fronte oz. prehodni pas med zaledjem in bojiščem. Ostaline na današnji poti pričajo tudi o tem.

Današnja tura nas bo popeljala po delu bohinjskega hribovja, ki je v prvi svetovni vojni predstavljalo prehodni pas med zaledjem in bojiščem. Obiskali bomo Bogatin in Mahavšček ter se mimo planine Govnjač vrnili na izhodišče.

Zapeljemo se v Bohinj, mimo Ukanca proti Koči pri Savici, kjer parkiramo. S parkirišča se usmerimo desno v smeri Črnega jezera. Ja, višino bomo pridobili s strmim vzponom čez Komarčo. Pot je bila nedavno obnovljena, tehnično zahtevna, izpostavljena, ponekod izjemno strma, nevarna za zdrs, pozorni moramo biti pa tudi na padajoče kamenje. V vsakem primeru je Komarča bistveno bolj primerna za vzpon kot sestop. Strmina je precejšnja, ponekod nam je v pomoč tudi jeklenica. Na vrhu Komarče se strmina položi in v nekaj minutah smo pri Črnem jezeru. Do vrha Komarče smo potrebovali uro in pol. Jezero obhodimo po desni strani, ko nas smerokaz usmeri levo proti Komni. Med večjimi skalami spet pridemo do gozda, kjer se v okljukih začnemo dvigovati. Čudovita pot do Komne je precej razgledna na Spodnje Bohinjske gore in jezero, ki je daleč, globoko pot nami. Pot se sem in tja celo spusti pa spet vzpne; na Komni smo v dobri uri hoje. Od Doma na Komni nadaljujemo proti Bogatinskemu sedlu. Po zložni poti smo v 15 minutah na Planini na Kraju, kjer je Koča pod Bogatinom. Široka vojaška mulatjera, ostalina krvave vojaške preteklosti, po desni strani v zmernem vzponu obide dolino Gracijo, kjer je pravi botanični raj. Na koncu doline pot zavije levo, se prečno vzpne pod strmimi Bogatinovimi pobočji in nas pripelje na sedlo oz. na Vratca, 1803 m visoko. V daljavi zagledamo Krn, na naši desni sta Lanževica in Montura.

Zavijemo levo in zagrizemo v strm severozahodni greben Bogatina. Višje se strmina položi, a le za nekaj korakov, saj sledi še bolj strm in zelo krušljiv vzpon do vrha. Vrh nas nagradi z lepim razgledom na Krnsko pogorje, na Veliko Babo, na dolino Triglavskih jezer, pred nami je greben čez Tolminski Kuk do Vogla in naprej proti Rodici. Z Bogatina sestopimo po strmem in krušljivem grebenu do sedla, kjer sledi vzpon na Mahavšček. Sestop in vzpon nam bosta vzela trideset minut. Z Mahavščka sestopimo po grebenski poti na drugo stran, proti Vrh Škrli, kjer nas smerokaz usmeri levo navzdol proti Planini Govnjač. Pot vijuga med skalami in širnimi travniki Spodnje Komne. Pot, kjer vladata mir in tišina. Idila, daleč stran od obleganih planinskih transverzal. Ko se pred nami odpre pogled na dolino Triglavskih jezer in pod seboj že zagledamo planino Govnjač, bodimo pozorni na skalo, na kateri piše bližnjica. Puščica nas usmeri desno, med ruševje, ki pa ni tako gosto, kot je videti na začetku, ampak je pot lepo izsekana. Bližnjica nam prihrani kar nekaj časa, saj planino Govnjač dosežemo po desni strani in tik ob ostalinah vojaških utrdb iz prve svetovne vojne. S planine nas čaka še pol ure do Komne. S Komne sestopimo po mulatjeri številnih okljukov skozi Pekel do Doma pri Savici, kjer nas čaka zvesti jekleni konjiček.

Nadmorska višina: maks. 2008 m
Višinska razlika: ok. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 4 / 5