Jožef Šiler je postal častni občan občine Medvode. / Foto: Peter Košenina

V gasilstvu uresničil vse sanje

Jožef Šiler iz Zbilj je letos postal častni občan občine Medvode. Naziv so mu podelili za dolgoletno delo na področju gasilstva, prostovoljstva, za aktivno delovanje na področju športa ter vodenja obnove podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

»Delati brez plačila je v današnji družbi že skoraj nerazumljivo; da smo še takšni ljudje. Ko sem učil mlade gasilce, sem jim pogosto rekel, da je včasih treba tudi kaj zastonj narediti in da prijatelja spoznaš v nesreči, da je majhna iskra lahko velik ogenj, kot sta mene to učila starša.«

Naziv častni občan je veliko priznanje. Kaj vam pomeni?

Na to priznanje sem zelo ponosen in mi pomeni nekaj velikega. Vesel sem, da sem ga prejel. Je priznanje s strani skupnosti, v kateri živim. Prav to je največ, da je domače okolje prepoznalo delo, ki sem ga toliko let opravljal kot prostovoljec na področju gasilstva, v župniji kot vodja obnove naše podružnične cerkve, v športu ... Delati brez plačila je v današnji družbi že skoraj nerazumljivo, da smo še takšni ljudje. Ko sem učil mlade gasilce, sem jim pogosto rekel, da je včasih treba tudi kaj zastonj narediti in da prijatelja spoznaš v nesreči, da je majhna iskra lahko velik ogenj, kot sta mene to učila starša. Oče je bil ustanovni član PGD Zbilje. Smo gasilska družina. Vsi bratje smo šli v gasilske vrste. Tudi ko sem si ustvaril družino, je pri nas doma gasilstvo vedno pomemben del življenja. Vsi otroci so člani gasilskega društva, hčerka je bila tudi članica zmagovalne ekipe mladink na gasilski olimpijadi pred desetimi leti v Ostravi.

To ni vaše prvo priznanje.

Dobil sem že kar nekaj gasilskih priznanj. Sem tudi prejemnik plakete gasilca, ki je eno izmed treh najvišjih gasilskih odlikovanj. Nagrajen sem bil že z medaljo Občine Medvode in ob letošnjem občinskem prazniku v juliju še z nazivom častnega občana. Obe ti priznanji, letošnje občinsko in že omenjeno gasilsko, bosta na vidnem mestu v dnevni sobi, ki je sicer ravno v fazi prenove.

Delovali ste na različnih področjih. Najbolj ste prepoznavni kot gasilec.

Kot sem že povedal, mi je bilo gasilstvo praktično položeno že v zibelko. H gasilcem sem pristopil kot mlad fantič, leta 1968, takrat star petnajst let, kar je v primerjavi z današnjimi časi relativno pozno. V gasilsko društvo se danes včlanijo tudi že s šestimi, sedmimi leti. Ko sem bil jaz otrok, to večinoma ni bilo tako. Poleg tega je bilo PGD Zbilje takrat mlado društvo in z mladimi posebnega dela še ni bilo. Na začetku sem opravljal dolžnosti kurirja in se naprej izobraževal. Leta 1971 sem naredil izpit za nižjega gasilskega častnika, štiri leta kasneje napredoval v čin nižjega gasilskega častnika. Kasneje sem ob rednem izobraževanju prišel do čina višji gasilski častnik druge stopnje. Kot mentor sem dvajset let vodil pionirske in mladinske ekipe na razna tekmovanja. Bil sem tudi sodnik gasilsko-športnih disciplin, sodeloval na številnih državnih in drugih tekmovanjih in leta 2016 v Kopru zaključil sodniško kariero. Organiziral in vodil sem številne delovne akcije ter nakupe gasilske osebne in skupne zaščitne opreme.

Opazi se, da ste ponosni gasilec.

Seveda sem. To je častno delo in velikokrat smo prav gasilci tisti, na katere se ljudje najprej obrnejo v primeru nesreče, nezgode, na katere se lahko vsak trenutek zanesejo. V družbi smo večinoma spoštovani, vsaj v medvoški občini se mi zdi, da je tako. Je pa razlika v primerjavi z včasih, ko smo imeli slabše pogoje, kar je bilo za tiste čase običajno, je pa bilo gasilstvo na splošno bolj cenjeno. V PGD Zbilje sem bil dvanajst let predsednik, kar devetindvajset let poveljnik, sedaj sem častni predsednik.

Gasilsko društvo v Zbiljah je poznano po uspehih mladink. Letos so znova zmagale na gasilski mladinski olimpijadi. Kako pa ste ponosni na te uspehe?

To je posebna zgodba. Težko je opisati te občutke. Tudi letos sem bil zraven v Švici. Ko sem se odpravljal, sem že mislil, da občutki ne bodo nekaj posebnega, saj sem to doživel že štirikrat prej. Pa je bilo znova nekaj posebnega. Resnično sem vesel in ponosen. Kdor ni s srcem gasilec, tega ne more doživljati na takšen način. Gasilstvo je bilo del mojega življenja in vsak tak uspeh, ki ga društvo doseže, je kot nekaj novega. Čisto vse sanje, ki sem jih imel v gasilstvu, so se mi uresničile.

Kakšen je recept za te uspehe?

Enostavnega odgovora na to ni. Prav gotovo je to delo in še enkrat delo z mladimi. Potem tudi uspeh ne izostane. Mentorji imajo več kot očitno tudi pravi pristop. Danes je drugače delati z mladimi, kot je bilo včasih. Je še bolj zahtevno.

Uspešni ste v mladinski kategoriji, kaj pa se potem zgodi do članic?

To je težek prehod. Morda še nismo dovolj zreli, da bi do takšnih rezultatov lahko pripravili člansko ekipo. Treba je vedeti, da se na gasilsko olimpijado uvrsti samo ena ekipa mladink, torej samo državne prvakinje, pri članicah pa prve tri. Biti med prvimi tremi v Sloveniji pa je praktično enako, kot bi bil med prvimi petimi na gasilski olimpijadi. Zelo težko je priti že do uvrstitve na to tekmovanje. So društva s tradicijo, znanjem priprave ekip. Na koncu odločajo malenkosti. Naše mladinke so na letošnji olimpijadi na primer zmagale za dvanajst stotink. Konkurenca je v vseh kategorijah zelo zgoščena. Trudimo se tudi v članskih vrstah. Že dve leti intenzivno pripravljamo žensko ekipo za gasilsko olimpijado v Sloveniji, ki bo leta 2021 v Celju. Prva težka prepreka bo regijsko tekmovanje sredi oktobra. Takrat bo znano, ali gremo na državno tekmovanje ali ne.

Drugo področje, na katerem ste bili aktivni, je šport: v prvi vrsti nogomet in smučarski tek.

Žoga je magnet za mladež, ki jo je bilo takrat v Zbiljah kar nekaj. V drugi polovici šestdesetih let smo se začeli zbirati in ustanovili NK Zbilje. Tekmovali smo v Sorški ligi, ki smo jo ustanovili. To je bilo kar pomembno za naš kraj. Opravil sem tudi izpit za nogometnega sodnika in bil več let trener NK Zbilje. V smučarskem teku pa sem začel aktivno delovati, ko je ta šport pri Tekaškem smučarskem klubu Olimpija začel trenirati sin Blaž. Prevzemati sem začel določene pomembne funkcije. Več let sem vodil ekipo za red in varnost, urejanje prometa in kontrole na progi. Za opravljanje odgovornih nalog sem se dodatno izobraževal in opravil izpit za smučarskega sodnika. Vrhunec je bilo mladinsko svetovno prvenstvo v Medvodah leta 2006, kjer sem bil tudi pomočnik vodje ekipe za varnost, promet, kontrole, markiranje smuči in kontrole dopinga.

Bili ste vodja obnove podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

Obnova je potekala od leta 1991 do leta 2014. V tem času je bilo veliko narejenega. Leta 2016 sem ob 520-letnici cerkve napisal publikacijo Zbiljski zvon, v kateri je opisana zgodovina cerkve.

Ste upokojenec. Koliko časa že?

Že polnih šest let. Zaposlen sem bil v tovarni papirja Goričane. Delal sem v vzdrževanju, po izobrazbi sem strojni tehnik.

Imate sedaj kaj več časa?

Časa imam veliko, poskrbim pa, da sem vedno zaposlen. Tudi sedaj, ko se odmikam od aktivnih funkcij, sem si našel nove izzive, nov hobi. Včasih sem razmišljal, da bi bil učitelj zgodovine, a me je bolj pritegnilo strojništvo, zanimanje za zgodovino pa je ostalo. Včlanil sem se v Muzejsko društvo Bled in se udeležujem predavanj. To me zelo zanima. Lani so bila tematika Habsburžani in Medičejci. Izvedel sem veliko novega. Prebiram knjige z zgodovinsko tematiko. Veliko časa preživim tudi z vnuki, ki so mi v veliko veselje.

Naziv častnega občana verjetno ne pomeni, da ste prostovoljstvu dali slovo?

Še zdaleč ne. Pomagal bom po svojih močeh, kolikor me bodo potrebovali. Nisem več idejni vodja, gonilna sila, to so prevzeli mlajši. Pomagam tudi na drugih področjih – pri karitas, Društvu Barka, Društvu Sorško polje. Sem tudi član Turističnega društva Zbilje. Opravljal bom dela, ki bodo mojim letom in fizični kondiciji primerna.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

jasno
vlažnost: 56 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-4/4

sreda

-6/2

četrtek

-1/3

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

GLEDALIŠČE / Vodice, 11. december 2019

Jelenček Rudolf praznuje božič

OBVESTILA / Naklo, 11. december 2019

Predstavitev waldorfske pedagogike

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 11. december 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 11. december 2019

Za otroke

IZLETI / Kranj, 12. december 2019

Dvakrat v neznano

IZLETI / Šenčur, 12. december 2019

Na ogled božične zgodbe v Čazmo in Zagreb

PRIREDITVE / Križe, 12. december 2019

Božično-novoletni sejem

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 12. december 2019

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:40, 11. december

Tat kriči:Primite tatu!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:08, 11. december

Kdaj bo kako izjavo podal še kdo od odgovornih?
Ajde mafiozoti, z besedo na dan!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 09:47, 11. december

Ne vem, sem v dvomih. Ali imamo velik problem? Plastične cevi se na sliki vidijo zelo plitko v zemlji! Verjetno so neki standardi kako globo...

Konec skrivanja, zdaj se pogaja o priznanju krivde / 22:12, 10. december

Me pa zanima sli je bil ta G.Oblak sam? Ali je bil v družbi z G,P,B ki je imela svojo firmo v šenčurju pri kranju, ki je tudi oguljufal lju...

Nuklearni otroci / 15:00, 10. december

"Posledice izreka Miroljuben atom v sleherni dom: Rok Mohar in Anže Bizjak".
---------------------------------
Evo moj izrek za Moharja in Bizjaka:

NASAJENA MOTIKA V VAJINE ROKE!

Podgane razburjajo Kranjčane / 10:43, 10. december

Te v parlamentu so bolj nevarne !

Nuklearni otroci / 10:38, 10. december

Razstava Černobilčki? Resno?
Tole pa je odrešitev nadaljnih jedrskih nesreč hahahaa...