Jožef Šiler je postal častni občan občine Medvode. / Foto: Peter Košenina

V gasilstvu uresničil vse sanje

Jožef Šiler iz Zbilj je letos postal častni občan občine Medvode. Naziv so mu podelili za dolgoletno delo na področju gasilstva, prostovoljstva, za aktivno delovanje na področju športa ter vodenja obnove podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

»Delati brez plačila je v današnji družbi že skoraj nerazumljivo; da smo še takšni ljudje. Ko sem učil mlade gasilce, sem jim pogosto rekel, da je včasih treba tudi kaj zastonj narediti in da prijatelja spoznaš v nesreči, da je majhna iskra lahko velik ogenj, kot sta mene to učila starša.«

Naziv častni občan je veliko priznanje. Kaj vam pomeni?

Na to priznanje sem zelo ponosen in mi pomeni nekaj velikega. Vesel sem, da sem ga prejel. Je priznanje s strani skupnosti, v kateri živim. Prav to je največ, da je domače okolje prepoznalo delo, ki sem ga toliko let opravljal kot prostovoljec na področju gasilstva, v župniji kot vodja obnove naše podružnične cerkve, v športu ... Delati brez plačila je v današnji družbi že skoraj nerazumljivo, da smo še takšni ljudje. Ko sem učil mlade gasilce, sem jim pogosto rekel, da je včasih treba tudi kaj zastonj narediti in da prijatelja spoznaš v nesreči, da je majhna iskra lahko velik ogenj, kot sta mene to učila starša. Oče je bil ustanovni član PGD Zbilje. Smo gasilska družina. Vsi bratje smo šli v gasilske vrste. Tudi ko sem si ustvaril družino, je pri nas doma gasilstvo vedno pomemben del življenja. Vsi otroci so člani gasilskega društva, hčerka je bila tudi članica zmagovalne ekipe mladink na gasilski olimpijadi pred desetimi leti v Ostravi.

To ni vaše prvo priznanje.

Dobil sem že kar nekaj gasilskih priznanj. Sem tudi prejemnik plakete gasilca, ki je eno izmed treh najvišjih gasilskih odlikovanj. Nagrajen sem bil že z medaljo Občine Medvode in ob letošnjem občinskem prazniku v juliju še z nazivom častnega občana. Obe ti priznanji, letošnje občinsko in že omenjeno gasilsko, bosta na vidnem mestu v dnevni sobi, ki je sicer ravno v fazi prenove.

Delovali ste na različnih področjih. Najbolj ste prepoznavni kot gasilec.

Kot sem že povedal, mi je bilo gasilstvo praktično položeno že v zibelko. H gasilcem sem pristopil kot mlad fantič, leta 1968, takrat star petnajst let, kar je v primerjavi z današnjimi časi relativno pozno. V gasilsko društvo se danes včlanijo tudi že s šestimi, sedmimi leti. Ko sem bil jaz otrok, to večinoma ni bilo tako. Poleg tega je bilo PGD Zbilje takrat mlado društvo in z mladimi posebnega dela še ni bilo. Na začetku sem opravljal dolžnosti kurirja in se naprej izobraževal. Leta 1971 sem naredil izpit za nižjega gasilskega častnika, štiri leta kasneje napredoval v čin nižjega gasilskega častnika. Kasneje sem ob rednem izobraževanju prišel do čina višji gasilski častnik druge stopnje. Kot mentor sem dvajset let vodil pionirske in mladinske ekipe na razna tekmovanja. Bil sem tudi sodnik gasilsko-športnih disciplin, sodeloval na številnih državnih in drugih tekmovanjih in leta 2016 v Kopru zaključil sodniško kariero. Organiziral in vodil sem številne delovne akcije ter nakupe gasilske osebne in skupne zaščitne opreme.

Opazi se, da ste ponosni gasilec.

Seveda sem. To je častno delo in velikokrat smo prav gasilci tisti, na katere se ljudje najprej obrnejo v primeru nesreče, nezgode, na katere se lahko vsak trenutek zanesejo. V družbi smo večinoma spoštovani, vsaj v medvoški občini se mi zdi, da je tako. Je pa razlika v primerjavi z včasih, ko smo imeli slabše pogoje, kar je bilo za tiste čase običajno, je pa bilo gasilstvo na splošno bolj cenjeno. V PGD Zbilje sem bil dvanajst let predsednik, kar devetindvajset let poveljnik, sedaj sem častni predsednik.

Gasilsko društvo v Zbiljah je poznano po uspehih mladink. Letos so znova zmagale na gasilski mladinski olimpijadi. Kako pa ste ponosni na te uspehe?

To je posebna zgodba. Težko je opisati te občutke. Tudi letos sem bil zraven v Švici. Ko sem se odpravljal, sem že mislil, da občutki ne bodo nekaj posebnega, saj sem to doživel že štirikrat prej. Pa je bilo znova nekaj posebnega. Resnično sem vesel in ponosen. Kdor ni s srcem gasilec, tega ne more doživljati na takšen način. Gasilstvo je bilo del mojega življenja in vsak tak uspeh, ki ga društvo doseže, je kot nekaj novega. Čisto vse sanje, ki sem jih imel v gasilstvu, so se mi uresničile.

Kakšen je recept za te uspehe?

Enostavnega odgovora na to ni. Prav gotovo je to delo in še enkrat delo z mladimi. Potem tudi uspeh ne izostane. Mentorji imajo več kot očitno tudi pravi pristop. Danes je drugače delati z mladimi, kot je bilo včasih. Je še bolj zahtevno.

Uspešni ste v mladinski kategoriji, kaj pa se potem zgodi do članic?

To je težek prehod. Morda še nismo dovolj zreli, da bi do takšnih rezultatov lahko pripravili člansko ekipo. Treba je vedeti, da se na gasilsko olimpijado uvrsti samo ena ekipa mladink, torej samo državne prvakinje, pri članicah pa prve tri. Biti med prvimi tremi v Sloveniji pa je praktično enako, kot bi bil med prvimi petimi na gasilski olimpijadi. Zelo težko je priti že do uvrstitve na to tekmovanje. So društva s tradicijo, znanjem priprave ekip. Na koncu odločajo malenkosti. Naše mladinke so na letošnji olimpijadi na primer zmagale za dvanajst stotink. Konkurenca je v vseh kategorijah zelo zgoščena. Trudimo se tudi v članskih vrstah. Že dve leti intenzivno pripravljamo žensko ekipo za gasilsko olimpijado v Sloveniji, ki bo leta 2021 v Celju. Prva težka prepreka bo regijsko tekmovanje sredi oktobra. Takrat bo znano, ali gremo na državno tekmovanje ali ne.

Drugo področje, na katerem ste bili aktivni, je šport: v prvi vrsti nogomet in smučarski tek.

Žoga je magnet za mladež, ki jo je bilo takrat v Zbiljah kar nekaj. V drugi polovici šestdesetih let smo se začeli zbirati in ustanovili NK Zbilje. Tekmovali smo v Sorški ligi, ki smo jo ustanovili. To je bilo kar pomembno za naš kraj. Opravil sem tudi izpit za nogometnega sodnika in bil več let trener NK Zbilje. V smučarskem teku pa sem začel aktivno delovati, ko je ta šport pri Tekaškem smučarskem klubu Olimpija začel trenirati sin Blaž. Prevzemati sem začel določene pomembne funkcije. Več let sem vodil ekipo za red in varnost, urejanje prometa in kontrole na progi. Za opravljanje odgovornih nalog sem se dodatno izobraževal in opravil izpit za smučarskega sodnika. Vrhunec je bilo mladinsko svetovno prvenstvo v Medvodah leta 2006, kjer sem bil tudi pomočnik vodje ekipe za varnost, promet, kontrole, markiranje smuči in kontrole dopinga.

Bili ste vodja obnove podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

Obnova je potekala od leta 1991 do leta 2014. V tem času je bilo veliko narejenega. Leta 2016 sem ob 520-letnici cerkve napisal publikacijo Zbiljski zvon, v kateri je opisana zgodovina cerkve.

Ste upokojenec. Koliko časa že?

Že polnih šest let. Zaposlen sem bil v tovarni papirja Goričane. Delal sem v vzdrževanju, po izobrazbi sem strojni tehnik.

Imate sedaj kaj več časa?

Časa imam veliko, poskrbim pa, da sem vedno zaposlen. Tudi sedaj, ko se odmikam od aktivnih funkcij, sem si našel nove izzive, nov hobi. Včasih sem razmišljal, da bi bil učitelj zgodovine, a me je bolj pritegnilo strojništvo, zanimanje za zgodovino pa je ostalo. Včlanil sem se v Muzejsko društvo Bled in se udeležujem predavanj. To me zelo zanima. Lani so bila tematika Habsburžani in Medičejci. Izvedel sem veliko novega. Prebiram knjige z zgodovinsko tematiko. Veliko časa preživim tudi z vnuki, ki so mi v veliko veselje.

Naziv častnega občana verjetno ne pomeni, da ste prostovoljstvu dali slovo?

Še zdaleč ne. Pomagal bom po svojih močeh, kolikor me bodo potrebovali. Nisem več idejni vodja, gonilna sila, to so prevzeli mlajši. Pomagam tudi na drugih področjih – pri karitas, Društvu Barka, Društvu Sorško polje. Sem tudi član Turističnega društva Zbilje. Opravljal bom dela, ki bodo mojim letom in fizični kondiciji primerna.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

delno oblačno
vlažnost: 63 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

1/17

nedelja

6/13

ponedeljek

4/10

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 17. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Koroška Bela, 17. marec 2024

Križev pot na Ajdno

GLEDALIŠČE / Breznica, 17. marec 2024

Čarodej Jan

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 17. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 18. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.