Postaviti pravila in vztrajati

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 11. september 2019 / 17:28  

Turizem je vendarle pomembna gospodarska dejavnost, poudarja državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, ko pogovor nanese na pritožbe zaradi gneče na cestah ali v turističnih središčih, kjer na vrhuncu turistične sezone skorajda ni videti domačinov. Z nekaj dobre volje, z znanjem in dobro organiziranostjo so tudi ti problemi rešljivi, je prepričana.

Eva Štravs Podlogar je zadnja tri leta državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, njeno delovno področje pa je poleg skladnega regionalnega razvoja in ureditve trga predvsem turizem. Pred tem je na istem ministrstvu opravljala funkcijo generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo. Gorenjci pa jo še vedno najbolj poznamo kot dolgoletno direktorico Turizma Bled; v okviru te funkcije je štiri leta vodila tudi Regionalno destinacijsko organizacijo Gorenjska.

Kakšni so prvi vtisi o letošnji poletni turistični sezoni?

Dejstvo je, da smo tudi letos še beležili rasti; najvišja je bila prav v gorskih občinah oziroma v alpski regiji. Rast je povezana tudi s povečanjem števila namestitvenih kapacitet in z dejstvom, da je prav alpska Slovenija na glavnih turističnih poteh. Ampak če govoriva o vedno višjih številkah, bi vendarle želela takoj poudariti, da gredo vsa naša prizadevanja predvsem v smeri povečanja kakovosti ponudbe, s tem povezano pa tudi povečanja število gostov, ki jih ponudba z več dodane vrednosti zanima in jo lahko plačajo. Izpostavljamo trajnostni turizem, ki ga sestavljajo tri komponente: ekologija, družbeni moment oziroma zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in seveda ekonomski vidik. Turizem je namreč gospodarska dejavnost, in ne neka popoldanska aktivnost, s katero se je mogoče ukvarjati mimogrede, za zraven. Ne mislim, da je kaj narobe s samostojnim podjetništvom, v okviru katerega lahko tudi fizične osebe sobe s skupaj do 15 ležišči oddajajo do 150 dni na leto. Vse je prav, dokler je človek temu tudi osebno predan.

Vse več ljudi meni, da naval turistov domačinom niža kvaliteto življenja.

Seveda in prav je, da se problem prepozna, a priznati moramo, da so številni najbolj obremenjeni gorenjski kraji – če omenim le Bled, Bohinj in Kranjsko Goro – že storili marsikaj, da se stanje izboljša. Sploh Bohinj je izjemno aktiven v smislu umirjanja prometa, komunikacije z domačini, oživlja se javni promet za turiste. Tudi Zgornjesavska dolina se premika na bolje s projekti, kakršen je na primer projekt umirjanja prometa v dolino Vrata. Za rešitev predvsem prometnih zagat so to prepotrebni koraki, jih bo pa treba narediti še kar nekaj, sploh če pomislim na moj domači Bled.

So prometne zagate tisto, kar najbolj muči domačine?

»Absolutno. Vsi vemo, da se na primer zastoji na poti na Bled v najbolj obremenjenih dneh začnejo že na avtocesti. Drugi težavi, ki jo zaznavamo v zadnjih letih, pa enostavno rečemo preveč ljudi v enem trenutku na enem mestu. Kako jo rešiti? Leto ima 365 dni in mi živimo v državi, ki ima štiri čudovite letne čase. Seveda ima večina ljudi počitnice poleti, ampak še to ne vsi, sicer so pa vedno bolj v trendu krajši aktivni oddihi. Digitalizacija nam ob tem omogoča skoraj neomejeno komunikacijo z gostom, ki ga lahko usmerjamo v času in prostoru. In tudi 15. avgusta, ki velja za datum, ko so turistične destinacije daleč najbolj oblegane, lahko, če hočemo, znamo in nas zanima, gostu poiščemo kraj, kjer bo lahko dan preživel v miru. Poznavanje in komunikacija sta pri tem ključna elementa.

Na Bledu so se poleti jezili na mladino, ki smeti in popiva v jezeru in ob njem, v Kranjski Gori na obiskovalce, ki so vsak grm imeli za stranišče in avtomobile puščali vsepovsod ...

Nočem zmanjševati moči odločitev za to, da se stvari obrnejo na bolje oziroma da se stvari delajo drugače. Absolutno je treba postaviti pravila in vztrajati pri njih, to je edina možnost. Poglejte, še pred dvajsetimi leti si nihče ni predstavljal, da bi se v gostinskem lokalu ne kadilo. Ali pa, da se do Radovljiške graščine ne bi pripeljal z avtom. Zdaj nič od tega nikomur več ne pade na pamet. In kdor pride od drugod, pač sprejme pravila, ki jih postavijo tisti, ki tu živijo. Gre za procese, ki jih je seveda treba speljati z občutkom, a niso neizvedljivi. Če je torej v določenem delu dneva ali meseca na eni lokaciji ljudi preveč, je treba razmisliti, s kakšnim ukrepom bomo stanje spremenili. In če se ljudje ne obnašajo tako, kot se spodobi, lahko lokalna skupnost sprejme predpise, ki jih bodo pri tem omejevali. Potem pa najprej opozarjamo, in šele nato pišemo kazni. Zakaj pa ne? Enako je na področju prometa. Če imamo postavljena pravila pa seveda zagotovljena parkirišča in organiziran javni prevoz oziroma možnost alternativne mobilnosti, reda ni tako zelo težko zagotoviti.

Omenili ste, da je večje število turistov povezano tudi z vedno večjim številom namestitev, ki so na voljo. Koliko jih še prenese naše okolje in kakšne?

Na našem območju je bilo sobodajalstvo od nekdaj del turistične realnosti. To je včasih pomenilo, da si imel v svoji hiši še nekaj sob za turiste, za katere si sam poskrbel, jim morda pripravil zajtrk, jih kam usmeril ... Žal se je v zadnjih letih marsikje zgodilo, da je turizem oziroma oddajanje namestitev postalo nekakšen nepremičninski posel, ne posel storitvene dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. V eni od starejših strategij je tako zapisano, da je celo na Bledu še prostor za dodatne kapacitete, vendar le v smislu družinskih penzionov ali manjših butičnih hotelov, velike hotele smo že takrat imeli. Vsekakor pa ni bilo mišljeno in si nismo predstavljali, da bi vsak, ki ima v stanovanju ali hiši prosto sobo, to oddajal turistom.

Držijo govorice, da se nekateri Blejci med poletnimi počitnicami celo izselijo iz lastnih stanovanj, da jih lahko za dobro ceno oddajajo tujim turistom?

Jaz ne poznam nobenega, ki bi naredil kaj takšnega. Žal pa res že poznam koga, ki se je z Bleda odselil v kakšen drug, manj obremenjen kraj, kjer je kakovost življenja boljša. Žal mi je, ker verjamem, da gre za problem, ki je rešljiv, če se ga seveda lotimo strokovno usklajeno in z jasno vizijo.

Povejte, kako ste se letos poleti z domačega Bleda vozili v službo v Ljubljano?

Priznam, da se v službo odpravim že pred sedmo zjutraj in se nazaj na Bled vračam relativno pozno. Ko pridem domov, takoj presedlam na kolo. Če je nujno uporabiti avto, pa vem, kje lahko parkiram in se mi to, da plačam parkirnino, ne zdi nekaj groznega. Taka so pač pravila igre. Seveda pa priznam, da se je na primer 4. avgusta zaradi hude gneče tudi s kolesom težko prebiti skozi središče Bleda.

Kaj pa državna sekretarka, pristojna za turizem, išče, ko je sama turistka?

Samo mir, naravo in aktivno sprostitev.