Še vedno v igri za Karavanke

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. september 2019 / 16:06  

»Za predor Karavanke smo še v igri in se bomo še naprej borili za ta projekt,« napoveduje predsednik uprave Gorenjske gradbene družbe Stanislav Remic. Lani so povišali prihodke, dobiček je bil nižji.

Kranj – Čeprav je Državna revizijska komisija v postopku izbire izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke avgusta zavrnila zahtevka za revizijo, ki sta jo vložila Gorenjska gradbena družba (GGD) skupaj s češkim Metroslavom in idrijski Kolektor, v kranjski družbi še niso vrgli puške v koruzo. »Za predor Karavanke smo še v igri in se bomo še naprej borili za ta projekt, ker je pomemben za podjetje in seveda tudi naše gradbeništvo. Odločitev Državne revizijske komisije nas je seveda negativno presenetila, saj se ni opredelila o vsebini naše pritožbe,« je tako za Gorenjski glas povedal predsednik uprave GGD Stanislav Remic. Kakšne bodo njihove nadaljnje poteze, pa Remic ne razkriva.

Dars sicer lahko zdaj nadaljuje pogajanja s šestimi ponudniki, med katerimi so poleg konzorcija GGD – Metroslav še Implenia Österreich v konzorciju z Implenia Švica in CGP Novo mesto, Kolektor CGP z Rikom in turškim Yapi Merkezijem, sarajevski Euroasfalt s Cestnim podjetjem Ptuj, grški J&P Avax in turška družba Cengiz. Cengiz je tako na prvem razpisu kot v drugem krogu zbiranja ponudb oddal najcenejšo ponudbo. Ta je bila najprej vredna 89,3 milijona evrov in je bila za najmanj 15 milijonov evrov cenejša od ostalih ponudb, v drugo, ko se je po razveljavitvi prvega razpisa Dars odločil izvajalca poiskati z neposrednimi pogajanji, pa so Turki svojo ponudbo povišali na slabih 100 milijonov evrov. Tudi tokrat je bila njihova ponudba najugodnejša, GGD in Metroslav pa sta v drugem krogu postavila najvišjo ceno (122,1 milijona evrov) za izgradnjo druge cevi predora Karavanke.

GGD je sicer lani posloval zadovoljivo, ocenjuje Remic. Imeli so 84 milijonov evrov prihodkov in so jih v primerjavi z letom 2017, ko so realizirali 52 milijonov evrov prihodkov, presegli kar za dobrih šestdeset odstotkov. Lanski dobiček v višini 550 tisoč evrov je bil nižji od predlanskega, ki ga je bilo 844 tisoč evrov. »Glavni razlog za to je, da naše končne cene niso sledile rasti plač, materialov in pa energentov,« pojasnjuje.

Za leto 2019 pričakujejo nekoliko boljše končne rezultate in tudi višje prihodke. »Trenutno je naš največji projekt izgradnja stanovanjske soseske Novo Brdo v Ljubljani za Stanovanjski sklad Republike Slovenije, pogodbo smo podpisali prejšnji teden, začenjamo tudi obnovo avtoceste na območju Kranja proti Podtaboru in nekaj projektov na območju brniškega letališča za zasebne naročnike,« je razložil Remic.

Projekt izgradnje javnih najemnih stanovanj Novo Brdo je ena od treh investicij, ki jih bo Stanovanjski sklad RS financiral s skupno 50-milijonskim posojilom, najetem pri Razvojni banki Sveta Evrope (CEB). Soseska bo zgrajena poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer je republiški stanovanjski sklad že zgradil 641 stanovanj. V novi soseski bo skupno 498 stanovanj, od tega bo 25 oskrbovanih, na voljo bo tudi 522 parkirnih mest v podzemni garaži pod objekti. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov, so razložili na stanovanjskem skladu. GGD bo s partnerjema Kolektor Koling inženiring in GP KRK v okviru faze E2 gradil 307 javnih najemnih stanovanj, pogodbena vrednost investicije pa znaša 35,67 milijona evrov brez DDV.

Zamaknila pa se je načrtovana gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, za kar je GGD na podoben način kot za telovadnico OŠ Stražišče sklenil koncesijsko pogodbo z Mestno občino Kranj. »Koncesijska pogodba za telovadnico OŠ Staneta Žagarja se še ne more izvajati, ker Mestna občina Kranj še ni uspela pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je seveda pogoj, da se lahko začnejo nadaljnje aktivnosti na tem projektu,« je še pojasnil Remic.

V GGD je sicer pred kratkim potekala skupščina, na kateri so se delničarji med drugim seznanili s poročilom o poslovanju v lanskem letu ter podali razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2018. Skupščina je tudi sklenila, da celoten bilančni dobiček v znesku 8,74 milijona evrov ostane nerazporejen. Ta je sicer za leto 2017 znašal 6,95 milijona evrov. Delničarji so še pooblastili upravo družbe za nakup lastnih delnic po najnižji nakupni ceni 16 evrov na delnico in najvišji 20 evrov za pakete delnic, revizijsko družbo Rödl & Partner iz Ljubljane pa so imenovali za revizorja za leto 2019.