Partnerji o pokojninskih spremembah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Storitve / sobota, 7. september 2019 / 18:04  

Po končani javni obravnavi sprememb pokojninske zakonodaje se je o njih začel nov krog pogajanj med socialnimi partnerji. Nova določila naj bi začela veljati januarja 2020, z njimi pa naj bi spodbudili ljudi, da bi dlje časa ostajali na trgu dela.

Kranj – Po spremembah, ki jih predlagajo v pokojninski zakonodaji, nam ne bo treba delati dlje: pogoja za upokojitev ostajata šestdeset let starosti in štirideset let delovne dobe, oziroma 65 let starosti ob 15 letih zavarovalne dobe. Z novostmi v zakonu pa želijo ljudi spodbuditi, da bi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev še delali in sočasno prejemali plačo in del pokojnine. V Sloveniji namreč podatki kažejo, da je v starostni skupini od 55 do 64 let delovno aktivnih manj kot polovica ljudi, kar nas uvršča na sam rep držav Evropske unije. Sicer pa s spremembami želijo poleg podaljševanja delovne aktivnosti doseči tudi boljši gmotni položaj upokojencev (k temu naj bi pripomogel tudi višji odmerni odstotek), cilj pa je vsekakor tudi finančna vzdržnost pokojninske reforme. Pri načrtovanih spremembah pokojninske zakonodaje ne moremo govoriti o reformi, pač pa novela posega tudi v osnovno, poklicno in dodatno pokojninsko zavarovanje.

Med opaznejšimi spremembami, ki naj bi jih prinesla sprememba pokojninskega zakona, je postopen dvig odmernega odstotka pri upokojitvi moških in žensk. Za ženske ta že zdaj znaša 63,5 odstotka, za moške pa 57,25 odstotka. Do leta 2025 naj bi se za oba spola izenačil na 63,5 odstotka. Višja naj bi bila tudi izhodišča za zavarovance s 15 let delovne dobe (zdaj je odmerni odstotek 26, do leta 2025 naj bi bil 29,5), vdovske (zdaj 33, čez šest let 29,5 odstotka) in invalidske pokojnine (zdaj za ženske 39, za moške 36 odstotkov, v šestih letih naj bi se izenačil na 41 odstotkov).

Veliko polemik med socialnimi partnerji je bilo deležno določilo o dvojnem statusu. Predvideno je, da bi bilo mogoče sočasno prejemanje plače in dela pokojnine (prva tri leta štirideset odstotkov pokojnine, zatem pa bi se ta delež znižal na dvajset odstotkov), sorazmerne spodbude bi veljale tudi v primeru, da bi ljudje delali za krajši delovnik, najmanj štiri ure na dan. Že upokojene, ki bi se bili pripravljeni znova vrniti na delo, pa bi k temu spodbujali tudi z višjimi odmernimi odstotki.