Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar / Foto: Gorazd Kavčič

Ocene najpomembnejši vir stisk

O doživljanju in znakih stresa pri osnovnošolcih sta na podlagi rezultatov iz svoje raziskave na konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu spregovorila dr. Tanja Rupnik Vec in dr. Branko Slivar.

Otroci, ki se čutijo močno obremenjene, večkrat verjamejo, da je njihov dosežek odvisen od sreče ali drugih zunanjih okoliščin, je razložila Tanja Rupnik Vec, zato je po njenih besedah otroke treba spodbujati, da se naučijo prevzeti odgovornost za svoje dosežke.

V preteklem šolskem letu se je veliko govorilo o stresu, ki naj bi mu bili izpostavljeni slovenski šolarji, in njihovi pretirani obremenjenosti s šolskim delom. A raziskava, ki so jo opravili na republiškem zavodu za šolstvo, temu ni pritrdila.

»Stres je v šoli ves čas prisoten, saj je to normalen odziv v nekaterih situacijah. Res pa je, da se v zadnjem času o tem več govori, ker se preveč poudarjajo določene resne težave in se posplošujejo,« ugotavlja Branko Slivar, soavtor raziskave Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole. Skupaj s Tanjo Rupnik Vec sta v raziskavi, ki je zajela 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, ugotavljala, ali so slovenski učenci preobremenjeni in ali je šola prezahtevna. Med drugim so raziskovali, kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti oziroma stresa pri šestošolcih in osmošolcih, kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa in v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres. Izkazalo se je, da učenci v povprečju šolo doživljajo manj stresno, kot bi pričakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namreč njihovo doživljanje stresa v povprečju doseglo 37,5 točke, pri čemer je bila srednja stopnja stresa določena pri 45 točkah. »Določena stopnja stresa je v šoli običajna, saj je povsem normalen odziv, da je otroke pred recimo kontrolnimi nalogami strah oziroma jih skrbi. A če to pretirano poudarjamo in se začne o tem govoriti tudi v javnosti, dobimo občutek, da je ves šolski sistem prežet s tem,« opozarja Branko Slivar. Obstaja pa določen odstotek otrok, ki močneje doživljajo stres. »V naši raziskavi je bilo takih otrok okrog 17 odstotkov in tem bi bilo treba posvetiti posebno pozornost,« je poudaril Slivar. Kot je pojasnil, največji vir stresa za učence predstavljata ocenjevanje in veliko število predmetov na dan, medtem ko pričakovanja staršev, odnosi s sošolci in učitelji ter dejavnosti zunaj šole za učence ne predstavljajo pomembnega vira stresa. »Ocene so pritisk in najpomembnejši vir vseh stisk v naši šoli,« je ob tem poudarila tudi Tanja Rupnik Vec in razložila, da je med učenci, ki doživljajo močnejši stres, in učenci, ki doživljajo zgolj šibek stres, razlika v ocenah – učno uspešni učenci so manj obremenjeni in manj doživljajo stres v šoli. »Predvsem pa otroci, ki se čutijo močno obremenjene, večkrat verjamejo, da je njihov dosežek odvisen od sreče ali drugih zunanjih okoliščin,« je razložila Tanja Rupnik Vec, zato je po njenih besedah otroke treba spodbujati, da se naučijo prevzeti odgovornost za svoje dosežke. »Morajo se zavedati, da je učni rezultat odvisen od tega, koliko truda vložiš. Tako učni dosežek postane bolj obvladljiv.« Prepričana je tudi, da bi morali odkriti, kateri učenci sodijo med omenjenih 17 odstotkov najbolj obremenjenih, in pri vsakem konkretnem učencu raziskati vir stresa. Šele na podlagi tega bi potem lahko sprejeli specifične ukrepe za zmanjšanje stresa, saj se lahko dejavniki stresa od otroka do otroka močno razlikujejo.

Raziskava je tako po besedah Branka Slivarja potrdila, da stres ni tako alarmanten, kot se je predstavljalo v laični javnosti. »Tudi za tistih 17 odstotkov otrok, ki doživljajo močan stres, pa imamo na voljo določene ukrepe, s katerimi lahko umirimo stres, recimo z drugačno organizacijo dela ali uvajanjem formativnega spremljanja učencev,« je še dejal Slivar.

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

jasno
vlažnost: 76 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-3/19

torek

-3/18

sreda

-2/21

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

OBVESTILA / Jesenice, 7. april 2020

Gornjesavski muzej Jesenice vabi

OBVESTILA / Kranj, 7. april 2020

V Moravske Toplice četrtega oktobra

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Hvala vsem, ki nesebično pomagate / 11:47, 6. april

Ostanite pozitivni še naprej in vse bo OK, vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo dovolj poguma, da jim sledimo! Naj vas vedno in povsod spremlja sreča, lp.

Kako graditi malo hidroelektrarno / 15:27, 5. april

Kakšno je stanje na tem področju sedaj 2020? So bile kakšne spremembe?Bi lahko kakšen raziskovalni novinar vzel gradnjo malih hidro elektrar...

Upokojenci lahko kupujejo eno uro več na dan / 18:53, 4. april

Po medijih opažam, da precej občin zastonj razdeljuje zaščitne maske gospodinjstvom. Med njimi Kranja ni. Je pa prišla po pošti tiskana barv...

Ne delajmo, kar se dobro sliši. Delajmo, kar je dobro za ljudi. / 14:36, 4. april

Ko bo obstajala politika, ki bo za vse državljane enakopravna, bo konec sveta. Ker je to nemogoče.

Življenje v domači občini / 13:45, 4. april

Omejitev gibanja v domači občini je super, končno mav gmaha pred žabarji !

Življenje v domači občini / 12:12, 4. april

Bravo!
Treba se je prilagajat ( biti discipliniran) in ohranit optimizem.
Gospa Jasna, super !

Ne delajmo, kar se dobro sliši. Delajmo, kar je dobro za ljudi. / 09:07, 4. april

Zelo vas peče, ker vi niste na oblasti. Še bolj vas pa peče, ker trenutna vlada dobro obvladuje situacijo. Zato ji je treba metati polena pod noge.