Invazija koloradskih hroščev

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Naklo / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:21  

Bralka je opozorila na invazijo koloradskih hroščev, kakršne na vasi še ni doživela. Pojavili so se na Gorenjski cesti in Pokopališki poti v Naklem, hrošči lezejo po fasadah, travi, tlakovcih, spomenikih ...

Naklo – Koloradski hrošči so se pojavili predvsem pri sosedih njive, na kateri je posajen krompir. Bralka, ki je opozorila na invazijo hroščev, je že uporabila ekološko sredstvo za zatiranje, a ni nič pomagalo. Predvsem pa jo v primeru mile zime skrbi, da bo spomladi hroščev še mnogo več. »Množičnost hroščev je povezana z ugodnimi pogoji za razvoj ličink, toplo in dokaj suho vreme je vplivalo na njihov hitrejši razvoj. Ličinke iz enega legla zaleženih jajčec se izlegajo precej sočasno, zato taka invazija naenkrat, se pa običajno v enem tednu izleganje ličink zaključi, tako da invazije, kakršna je bila zaznana v Naklem, preminejo. To, kar se je dogajalo, ni običajen pojav, se pa v naravi to lahko zgodi, če so pogoji za razvoj ličink dobri,« je pojasnila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj.

Če se bodo težave še pojavljale, je treba poiskati pot, od koder prihajajo, svetuje Kalanova: »Če se njihova pot ugotovi dovolj zgodaj, bi lahko uporabili dovoljena kemična sredstva za zatiranje, čeprav je teh zaradi vse strožjih zahtev do varovanja okolja precej manj in so manj učinkovita, kot so bili še v preteklih letih. Zatiranje odraslih hroščev je v primerjavi z zatiranjem ličink precej manj učinkovito, zato je zlasti na vrtovih ob hišah, v rastlinjakih ob hišah najbolje odrasle hrošče pobrati in sproti odstranjevati ter spremljati pojav hroščev spomladi, ko prihajajo iz tal. Čim več jih je treba pobrati pred odlaganjem jajčec, spomladi pregledovati spodnje liste krompirja in preverjati pojav jajčec ter spremljati izleganje ličink. Za zatiranje ličink manjši pridelovalci lahko brez potrdila o usposobljenosti za delo s fitofarmacevtskimi sredstvi dobijo naravne pripravke. Priporočam, da se ob robovih vrtov, ki mejijo na polja, od koder taki škodljivci lahko prihajajo, posadijo kamilice, tagetes in druga zelišča, ki že z vonjem vsaj deloma odganjajo rastlinske škodljivce.«

Kot navaja Kalanova, je v bližini Gorenjske ceste njiva s krompirjem, kjer pa je pridelovalec redno izvajal ukrepe varstva krompirja z dovoljenimi sredstvi. »V tem primeru je kmet ob meji s sosednjo parcelo verjetno pustil robno vrsto krompirja, na kateri se je lahko izleglo več ličink koloradskega hrošča kot na ostalem delu njive,« je pojasnila. Koloradski hrošč je sicer vsem pridelovalcem krompirja dobro znan škodljivec, pojavlja se vsako leto. Škodo povzročajo predvsem ličinke, izjemoma – ob zelo zgodnjem pojavu – lahko tudi odrasli hrošči. Objeda zelene dele rastlin in vpliva na manjši pridelek gomoljev. Poleg krompirja, ki je njegov najljubši gostitelj, lahko napada tudi jajčevce, paradižnik, papriko, tobak in nekatere plevele – grenkoslad, pasje zelišče ... »V času te invazije hroščev v Naklem so bile omenjene vrtnine verjetno tudi na vrtovih ob hišah, kamor je hrošč čez travnik ''korakal'' po hrano pred odhodom v zemljo na prezimovanje. Lahko se zarije tudi v kompost, če je prisoten v bližini vrtov, zato je pred uporabo komposta spomladi dobro, če se ta pregleda in odstrani morebiti prisotne koloradske hrošče,« je sklenila Marija Kalan.