Skrivnosti pod pepelom, II.

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 31. avgust 2019 / 11:43  

Plinij mlajši, pravnik, govornik, politik, visoki uradnik in pisatelj (ok. 62–ok. 113) je bil prvi, ki je natančno opisal vulkanski izbruh in njegove posledice.

Po Plinijevih zapisih se je mogočni stolp iz pepela znižal, se pogreznil sam vase in dobil obliko ogromne dežnikaste pinije, iz katere se je po pobočju Vezuva zlila grozljiva piroklastična reka, polna žlindre, strupenih plinov, razbeljene magme, razžarjenega kamenja in vulkanskega prahu, se s hitrostjo najmanj sto kilometrov na uro valila v dolino ter poleg Pompejev uničila tudi mesto Herkulanej (Heraculaneum), ki je dobilo ime po grškem junaku Herakleju, ki naj bi ga tudi ustanovil. Ob prvih izkopavanjih so v plasteh 25 metrov debelega skrepenelega pepela v Herkulaneju našli le malo trupel in so bili prepričani, da se je okoli štiri tisoč meščanov še pravočasno umaknilo, dokler niso leta 1982 v eni izmed trdnih obokanih čolnarn našli skoraj tristo skeletov ljudi, ki zaradi starosti ali bolezni niso mogli zbežati. V piroklastični reki, ki se je pri petsto stopinjah z bliskovito naglico privalila v mesto in stopila debela lesena vrata, so ljudje dobesedno izpareli in marsikomu je pritisk v scvrtih možganih odtrgal lobanjo z vratu.

Herkulanej je bil letno bivališče premožnih Rimljanov, kar je mogoče ugotoviti po številnih, nekoč razkošnih rimskih vilah s tekočo vodo, latrinami, sijajnimi freskami, kopališči, s kipi opremljenimi peristili in veličastnimi mozaiki. Izkopavanja trajajo še danes, saj pravijo, da je pod zemljo še sedemdeset odstotkov mesta, otežujejo pa jih tudi stavbe novega mesta, ki je zraslo ob antičnem mestu in na njem. Nekoč Resina se mesto iz spoštovanja do preteklosti od leta 1969 imenuje Ercolano.

Zdajšnji prebivalci zelo cenijo slastne zelenjavne oblizke.

Fižolovi ocvrtki

Za 4–6 oseb potrebujemo: 200 g drobnozrnatega belega fižola, 300 g moke vrste 00, 1 lovorov list, 1 strok česna, 1 posušen rdeč čili, 1 por, sol, sveže mlet črni poper in muškatni orešek, olje za cvrtje.

Fižol čez noč namočimo in pred kuho odcedimo. Prelijemo ga s svežo vodo, da je dobro pokrit, dodamo lovorov list in po okusu posušen rdeč čili. Skuhamo ga do mehkega. Ko ga odcedimo, prihranimo fižolovko. Oboje dobro ohladimo.

V skledo presejemo moko in dodamo najprej eno zajemalko fižolovke. Dobro premešamo in dodamo še toliko fižolovke, da dobimo gladko, kremasto, a ne preredko testo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Pokrijemo in damo za 1 uro v hladilnik.

Por očistimo, ga prerežemo na pol, zrežemo na tenke trakce in ga s kuhanim fižolom vred vmešamo v testo.

V ponvi segrejemo olje, z žlico zajemamo testo, ga polagamo na olje in ocvrtke na obeh straneh hrustljavo zapečemo. Ocvrtke polagamo na papirnato brisačko, da odteče odvečna maščoba. Ocvrtke hranimo na toplem, dokler jih ne ponudimo z mešano zeleno solato.

Pa dober tek!