Cerklje dobivajo novo zgodovino

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / sreda, 28. avgust 2019 / 21:57  

Sredi poletja so v središču Cerkelj ob župni cerkvi potekala arheološka izkopavanja. Dokumentiranih je 65 slovanskih grobov izpred približno tisoč let, obrambni stolp proti turškim vpadom ter zanimive najdbe iz zadnjih dveh stoletij. Zgodovina kraja se premika za še nekaj sto let v preteklost.

Cerklje – V okviru menjave komunalne infrastrukture v Cerkljah že dlje časa potekajo obsežna gradbena dela na glavni cesti skozi kraj na relaciji Zgornji Brnik–Krvavec. Na začetku poletja so stroji zabrneli tudi v neposredni bližini župne cerkve Marijinega vnebovzetja, zgrajene med letoma 1777 in 1783 na lokaciji srednjeveške predhodnice, prvič omenjene leta 1239. Na poziv mimoidočega, ki je na gradbišču opazil ostanke zidu, je odgovorna konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine arheologinja Judita Lux izdala odločbo o arheološkem najdišču ter o takojšnji ustavitvi gradbenih del. »Odločba je bila vročena lastniku Republiki Sloveniji, saj gre za državno cesto, in investitorju Občini Cerklje na Gorenjskem. Ob pozitivnem pristopu občinske uprave je podjetje Avgusta iz Idrije že takoj naslednji dan začelo izkopavanja,« je ob srečnih okoliščinah, ki so pripeljale do predhodnih arheoloških raziskav, zadovoljna Luxova, saj so ob prvih ogledih na terenu poleg zidu odkrili tudi vidne ostanke človeških kosti.

V nadaljevanju so arheološka izkopavanja vključno z opravljenimi arheološkimi nadzori gradbenih del potekala 32 delovnih dni – med 28. junijem in 9. avgustom. Ekipa Avguste, ki je opravljala terenska dela pod vodstvom dr. Uroša Koširja, je štela dnevno tudi do devet arheologov in nekaj tehnikov. Po besedah odgovorne konservatorke je najdba slovanskih grobov precejšnje presenečenje, saj v Cerkljah niso pričakovali nahajališča iz obdobja slovanske poselitve.

Arheologi so skupaj dokumentirali 65 grobov, ki so jih skozi čas sicer poškodovali različni gradbeni posegi. »Izmed vseh dokumentiranih grobov je bilo v celoti ali delno izkopanih 59 skeletov. Nekateri grobovi so se namreč nadaljevali izven izkopnega polja in jih ni bilo mogoče v celoti izkopati, saj bi bili v tem primeru primorani razširiti območje raziskave, kar bi presegalo meje območja gradbenih posegov,« ob tem poudarja dr. Uroš Košir; da na skeletih na splošno ni bilo opaznih posebnih značilnosti, ne iz arheološkega ne iz antropološkega vidika. V grobovih odkrite najdbe – uhani, prstani, obsenčni obročki in drugi deli ženske noše – naj bi bile sicer tipične za slovanske grobove na področju Gorenjske. Po mnenju arheologov je glede na preliminarne podatke, ki so jih zbrali med raziskavo, odkrito grobišče moč umestiti v čas 10. in 11. stoletja. Natančnejša datacija bo seveda mogoča po opravljeni identifikaciji in analizah vseh odkritih predmetov.

Kljub temu da se najdba slovanskih grobov nekako postavlja v ospredje, pa dr. Košir poudarja: »Čeprav so bili grobovi tisto glavno presenečenje, mogočen stolp protiturškega obzidja v našem pogledu ni nikoli stopil v drugi plan, saj gre za najdišče z ostalinami iz različnih obdobij, ki so vsa pomembna za razumevanje zgodovine tega območja. Enakovredno so bili obravnavani slovanski grobovi, stolp protiturškega tabora, ostanki kaplanije iz 19. stoletja in bunkerja iz druge svetovne vojne. Vsaka najdba ima svojo zanimivo zgodbo.« Seveda pa so, kot pove Judita Lux, vsi kasnejši posegi na tem področju slovansko grobišče zagotovo tudi uničevali. To se delno širi tudi v smeri proti zahodu in vzhodu. »To je izven območja tokratnih gradbenih posegov. Če bodo v prihodnosti na tem delu načrtovani novi posegi v podpovršino, bo vsekakor treba območje tudi arheološko raziskati,« poudarja dr. Uroš Košir.

Kot je povedala odgovorna konservatorka kranjske enote ZVKD, seveda z grobiščem velja v bližini povezati tudi morebitno naselbino, za to bo po smernicah Zavoda na nekaterih območjih gradbenih del tudi v prihodnje še potekal arheološki nadzor.

Na vprašanje, kako so se med izkopavanji na njihovo delo odzivali v Cerkljah, je vodja izkopavanj povedal: »Lahko bi rekli, da so bili odzivi različni. Nekateri so si z zanimanjem ogledovali potek del in spraševali o podrobnostih odkritij, spet drugi so z negodovanjem dali vedeti, kaj si mislijo o arheologiji in dediščini Cerkelj. Občina nam je bila vedno v podporo, saj je s tem pripomogla tudi k boljšim delovnim pogojem in hitrejšemu zaključku del. Spodbudno je bilo videti, da je bilo veliko zanimanja pri mlajših generacijah, predvsem predšolskih otrocih, ki so z zanimanjem opazovali odkritja v njihovem domačem kraju. Nadvse so jih navdušili predvsem najdeni skeleti.«

V prihodnje sledi poročilo o izkopavanjih, tako imenovana poterenska faza raziskave. »Ta pogosto traja dlje kot same terenske raziskave, predvsem zaradi čiščenja, konzervacije in dokumentiranja odkritih predmetov, izdelave načrtov in poročila ter urejanja celotnega arhiva najdišča. Časa za oddajo končnega poročila je zakonsko dve leti, čeprav se vedno trudimo, da se takšne zadeve končajo pred rokom,« je še povedal dr. Uroš Košir. Skrbnik najdb je Gorenjski muzej, interes občine pa je, da bi bile te nekoč v prihodnosti predstavljene v domačem kraju.