Ivan Cof pred letom 1919

Od Cofišča do Bellevueja

Od gostišča Cofišče, ki so ga na Šmarjetni gori odprli 18. avgusta 1895, do Hotela Bellevue, ki je od 1986. leta v lasti Jekovčevih ...

Pionir Šmarjetne gore je bil moj praded Ivan Cof (1856–1938), ki je njen vrh dobil v posest 28. oktobra 1893 in postal za sto goldinarjev njegov lastnik od 9. septembra 1896 vse do 20. junija 1919. Zemljišče je bilo do tedaj last mežnarja Janeza Benedika in njegove žene Rozalije. Obsegalo je tri parcele: 972/2 (gozd), 976/2 (travnik) in 979/2 (pašnik). Ivan Cof je posekal drevje, razredčil grmovje in zravnal vrh, izkopal vodnjak, posadil lipe ter postavil prvo leseno gostišče, ki je dobilo po njem ime Cofišče. Gostišče je bilo prvič odprto 18. avgusta 1895. Najemnik Cofišča je postal leta 1897 Janko Ev. Sirc, trgovec iz Kranja. Ko je stavba do tal pogorela v noči z nedelje, 26., na ponedeljek, 27. februarja 1899, Ivan Cof ni klonil, temveč je na pogorišču sezidal večjo stavbo iz kamna in opeke. Ta je imela v gostinski sobi okoli in okoli velika okna, ki so omogočala lep razgled na vse strani, in preprosto razgledno teraso. Za vstop na Cofišče je bilo treba plačati štirideset helerjev. Leta 1902 je v Slovencu pisalo: »Razgled od tu je krasen in smelo trdimo, da je na celem Gorenjskem težko najti kako gostilno, kjer bi bil tako lep razgled in tak užitek prirode kot tu. Zato opozarjamo cenjene čitatelje na to krasno postojanko«. Leta 1906 je lastnik Ivan Cof napovedal, da bo gostišče z novim letom zaprl, če ne bo dobil novega najemnika. Šmarjetne gora pač ni bila tako privlačna kot sosednji Sv. Jošt.

Ivan Cof se je rodil 5. junija 1856 kot nezakonski sin Terezije Cof iz Stražišča pri Kranju. Oče je bil Ivan Novak, ki je okoli leta 1842 prišel v Kranj iz Tacna pod Šmarno goro. Bil je izdelovalec sodov. Leta 1881 je hišo v Kranju z darilno pogodbo podaril svojemu sinu Ivanu Cofu, ki je bil po poklicu cesarsko-kraljevi merosodec. Z vodo je izmeril, koliko litrov drži sod, in vžgal izmerjene litre v les soda. Bil je tudi lovec in preparator živali. Poročil se je leta 1883 z Marijo Fock. Rodilo se jima je šest otrok, od katerih so preživeli le trije: Ivan (1883–1965), Bogomir (1888–1972) in Albina (1895–1971). Ivan Cof je umrl 20. junija 1938, njegova žena Marija pa leta 1942. Oba sta pokopana na kranjskem pokopališču.

Olepševalno društvo iz Kranja je 4. aprila 1908 sklenilo za šestdeset kron na mesec vzeti Cofišče v najem in odprlo gostilno 19. aprila 1908 brez obvezne vstopnine. Najemnik je postal Jernej Škofic, gostilničar pri Slonu v Kranju. Vendar je društvo zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev Ivanu Cofu odpovedalo najemno pogodbo že leta 1910.

Cof je naredil tudi širšo stezo na vrh iz kranjske smeri. Kasneje je Olepševalno društvo stezo razširilo v vozno pot od Kalvarije v Stražišču do sedla. Od tam do vrha pa je pot izdelal Cof s pomočjo prijateljev in sorodnikov. Le del poti skozi skalovje je napravil s tujo pomočjo.

Dne 20. junija 1919 je gostišče od Ivana Cofa kupil poseben konzorcij kranjskih meščanov, ki je dal stavbo močno povečati, moderno opremiti in jo preuredil v Hotel Bellevue (kar pomeni lep razgled). Odprli so ga 5. septembra 1919. Septembra leta 1921 sta ga imela v najemu Janko Bidovec in njegova žena, ki je bila znana kot odlična kuharica. Na razpolago sta imela pet sob in deset skupnih ležišč na senu v »šupi« pod hotelom. Na Šmarjetno goro so napeljali tudi telefon. Leta 1923 je prvič v hotelu posvetila elektrika. Stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju, so tedaj tudi obnovili. Leta 1928 so obesili nov zvon v zvonik cerkvice sv. Marjete.

Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD) je 27. septembra 1934 na občnem zboru v Kranju sklenila, da kupi propadajoči planinski dom na Šmarjetni gori. Začeli so kupovati lastniške deleže in leta 1936 izvedli obširno prenovo gostinskih prostorov in terase ter uredili plesno dvorano.

Med drugo svetovno vojno je bil planinski dom 20. junija 1944 požgan. Po vojni je SPD na požganih ruševinah začelo graditi nov Hotel Bellevue, ki je bil odprt šele leta 1964, čeprav ni bil nikoli zgrajen do konca. Obnovili in razširili so tudi cesto. Manjkalo pa je obiskovalcev. Kranjčani hotela niso vzeli za svojega in postajal je vedno bolj osamljen. Ob njem pa je za delavce zrasla lesena brunarica, baraka. Ta je vrsto let med gradnjo hotela nudila zatočišče številnim popotnikom.

Nekaj časa do leta 1956 je bila oskrbnica lesene brunarice moja stara mama Marija Pajer skupaj s kuharico Tončko Anžič iz Rakovice pri Besnici. Moji spomini na tisti čas obsegajo predvsem številne peš izlete iz Kranja na Šmarjetno goro. Živ pa je tudi spomin na praznik sv. Miklavža, ki je meni in sestri prinesel na Šmarjetni gori dva iz blaga sešita medvedka. Moj je bil črn z rdečimi in zelenimi progami, sestrin pa ves zelen. Oba sta bila napolnjena z žaganjem in so ju kasneje uničili molji. Spominjam se tudi sankanja od drugega ovinka navzdol po zasneženi makadamski cesti. Z višjih ovinkov se nisva upali peljati. Sankat sva se hodili, dokler se nekdo ni zaletel v najine sani in jih tako uničil, da niso bile več uporabne. Novih nisva več dobili.

Znana oskrbnica koče na Šmarjetni gori je bila tudi Rozalija Čeferin - Rozka. Ko so brunarico zaprli za gostinske potrebe, se je preselila na Krvavec.

Hotel na Šmarjetni gori so gradili slovenski planinci skupaj z Občino Kranj, vendar je za dokončanje vedno primanjkovalo sredstev. Leta 1971 je hotel prevzel Aerodrom Brnik, ki pa ga je neuspešno dajal v najem raznim posameznikom. Leta 1975 je objekt prevzela Občina Kranj. Nekaj mesecev so v hotelu prebivali starejši občani doma upokojencev iz Preddvora, medtem ko so njihov dom prenavljali. Tudi gostincu Dejanu Djurićiću z desetletno pogodbo s Šmarjetno goro ni uspelo. Vsi objekti so bili po njegovem odhodu v zelo slabem stanju.

Leta 1986 so na licitaciji objekte na Šmarjetni gori kupili Jekovčevi z Luž. Že naslednje poletje so uredili teraso pred hotelom, postavili brunarico, mize, klopi in stole. Postopoma so preuredili dvajset hotelskih sob, restavracijske dvorane in uredili seminarski center. Vse leto pripravljajo prireditve. V obnovo hotela in njegove okolice so vložili ogromno truda, časa in sredstev. Gre jim vsa zahvala, da so pešpoti in cesta zopet oživeli. Domačini in tujci so se začeli vračati in uživati v njeni gostoljubnosti ter prelepem razgledu, saj se skoraj petina Slovenije vidi z vrha. Cerkvica sv. Marjete, zavetnice pred nevihto in točo, je bila popolnoma obnovljena v romanskem slogu leta 1989. Poleti 1992 je bila obnovljena in razširjena tudi asfaltna cesta iz Kranja na vrh.

Danes se Hotel Bellevue vidi z vseh vpadnic v mesto Kranj kot mogočna bela lisa, ki kljub vsem pretresom še danes uspešno kljubuje prostoru in času. Na Ivana Cofa spominja le plošča, vzidana v steno hotela in na kateri piše: »Spominu Ivana Cofa, Prijatelji«. Prvotno je bila vzidana v skalo na drugem ovinku nad sedlom.

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

delno oblačno
vlažnost: 32 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

-3/16

ponedeljek

-3/15

torek

7/17

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...