Julija silovit napad lubadarja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 9. avgust 2019 / 08:15  

V gorenjskih gozdovih se lubadar še ne umirja. Še nikoli v zgodovini gozdarstva na blejskem gozdnogospodarskem območju niso na mesec odkazali toliko lubadark kot v letošnjem juliju. Količina lubadark je letos v primerjavi z lani višja tudi na kranjskem območju.

Bled, Kranj – »Letos smo doslej označili za posek že 200 tisoč kubičnih metrov lubadark, lani v enakem obdobju 130 tisoč 'kubikov' (in še 120 tisoč kubičnih metrov v vetrolomu poškodovanega drevja), predlani 220 tisoč kubičnih metrov. Samo v letošnjem juliju smo jih odkazali 80 tisoč 'kubikov' (od tega 50 tisoč v Bohinju), kar je absolutni mesečni rekord v zgodovini gozdarstva na blejskem gozdnogospodarskem območju. Glede na izkušnje in stanje na terenu ocenjujemo, da se bo sedanja količina lubadark do konca leta vsaj podvojila. Predlani je znašala 452 tisoč kubičnih metrov in lani 336 tisoč, lani je bilo dodatno še 147 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja iz vetroloma. V primeru zelo tople jeseni nas skrbi Pokljuka, kjer množica manjših jeder lubadarja lahko 'eksplodira',« ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da se lubadar na blejskem območju še ne umirja, ampak gradacija še traja, le nekoliko bolj je koncentrirana. »Izboljšanja stanja ni mogoče napovedati, saj so vse dosedanje optimistične prognoze propadle, ker so očitno mehanizmi narave tako neznani ali spremenjeni, da jih ni možno predvideti.«

»Razmere so najhujše na območju krajevne enote Bohinj. Bohinjska Jelovica je pred uničenjem, na robovih izginjajo celotni smrekovi sestoji,« je zaskrbljen Andrej Avsenek.

»Napad se širi v višje lege proti Martinčku, Ratitovcu in Spodnjim bohinjskim goram. Tudi v gozdnogospodarski enoti Notranji Bohinj, na Vogarju in v gozdovih nad Zgornjo Bohinjsko dolino, kjer je bil lani vetrolom, je napad lubadarja silovit. Drugačna je slika na Pokljuki, kjer se lubadar pojavlja v značilnih manjših, a tudi že večjih jedrih (od trideset do dvesto kubičnih metrov), predvsem okoli vrzeli, ki so nastale zaradi lanskega, večinoma že saniranega vetroloma. Med huje napadenimi so tudi gozdovi na območju Mežakle in Radovne, na severnem pobočju Jelovice od Kupljenika do Kamne Gorice,« pravi Andrej Avsenek in dodaja, da so za vsa ta območja značilni karbonatna geološka podlaga in nenaravni, torej umetno nastali srednjedobni do starejši smrekovi sestoji.

Zamik pri sanaciji

Lastniki gozdov so letos doslej posekali 182 tisoč kubičnih metrov lubadark (lani v enakem času 141 tisoč, leto prej 219 tisoč), še 80 tisoč kubičnih metrov je v izvedbi. Pri sanaciji prihaja zaradi administrativnih in drugih razlogov do mesečnega ali še daljšega zamika, kar tri četrtine odločb je izvedenih po roku, ki ga z odločbo določi zavod za gozdove.

V blejskem zavodu za gozdove ocenjujejo, da je letos na razvoj lubadarja v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem vplivalo več dejavnikov. Lubadar je dobro preživel lansko zimo, vetrolomi – večji ob koncu predlanskega leta in potlej še nekaj manjših so še dodatno poškodovali in oslabili sestoje, pomemben je bil vpliv visokih poletnih temperatur, tudi v višjih nadmorskih legah.

Julijski skok pripisujejo visokim temperaturam

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je bilo letos odkazilo lubadark do konca junija zelo podobno lanskemu, dotlej so sicer odkazali za trideset odstotkov več lubadark kot v enakem lanskem obdobju, a je bila krivulja naraščanja mesečne količine lubadark skoraj enaka kot lani. Sprememba je nastopila julija, ko so beležili bistveno močnejši napad lubadarja kot lani. »Večji posek je verjetno posledica lanskih in predlanskih vetrolomov. Julijski skok pripisujemo izredno visokim temperaturam ob koncu junija in ob koncu julija, posledice vročinskega vala pa se bodo v polnosti pokazale šele v tem in v prihodnjih mesecih,« ugotavlja dr. Jurij Rozman, višji svetovalec v odseku za ukrepe v gozdovih v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da je nemogoče napovedati, kolikšna bo letošnja letna količina lubadark, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, ki vnaprej niso poznani – od vremenskih razmer, morebitne namnožitve naravnih sovražnikov lubadarja ...

Odkazilo lubadark večje na celotnem območju

V zavodu so letos do konca julija odkazali za posek 29.909 kubičnih metrov lubadark (lani v enakem obdobju 17.842 'kubikov'), po grobi oceni pa naj bi ta številka ob koncu leta znašala od sedemdeset do sto tisoč kubičnih metrov. »Ponovno namnožitev lubadarja beležimo praktično na celotnem območju, odkazilo lubadark se je povečalo tako v Poljanski in v Selški dolini ter na Sorškem polju kot tudi v alpskem delu območja. Največja žarišča so trenutno na Jezerskem,« pravi dr. Jurij Rozman in dodaja, da so v zavodu do 5. avgusta prevzeli posek 21.497 kubičnih metrov lubadark, to pomeni, da so za te količine na terenu preverili, ali so bila vsa dela opravljena v skladu z odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del – posekana vsa napadena drevesa, les odpeljan iz gozda in sečišče, urejeno v skladu s pravilnikom. Na posek in spravilo čaka še 13.709 kubičnih metrov odkazanih lubadark, pri tem pa je za 2584 'kubikov' že potekel z odločbo določen rok za izvedbo del. Kot pojasnjuje dr. Jurij Rozman, zavod realizacijo izdanih odločb praviloma preveri v petih dneh po poteku roka. Če so dela opravljena, sečišče prevzame, v primeru, da dela še intenzivno potekajo, se po pogovoru z lastnikom o razlogih za zakasnitev in predvidenem zaključku del odloči za ukrepanje, v primeru, da dela po odločbi niso zaključena in se niti ne izvajajo dovolj intenzivno, pa začne postopek upravne izvršbe.