Na ledeniku so se učili varne hoje po ledu, reševanja iz ledeniške razpoke, lednega plezanja … / Foto: Anda Perdan

Jubilej slovenske šole v Nepalu

Letos mineva štirideset let, odkar so slovenski planinci na pobudo Aleša Kunaverja v nepalskem Manangu ustanovili Šolo vodnikov Nepalske planinske organizacije. Zadnjih pet let naši inštruktorji na tečaju sicer niso več sodelovali, se je pa letos vabilu in prošnji na pomoč s svojim znanjem ponovno odzvala kranjska zdravnica Anda Perdan. Šola ima v alpinističnem svetu velik ugled, a njena prihodnost je žal zelo negotova.

Po petih letih premora smo Slovenci letos spet sodelovali na osnovnem tečaju planinskih veščin v nepalskem Manangu, v t. i. slovenski šoli, ki so jo z osnovnim namenom izobraževanja tamkajšnjih šerp slovenski alpinisti ob močni podpori države (takrat še Jugoslavije) ustanovili leta 1979. Tokrat naši strokovnjaki niso sodelovali z inštruktorji, saj so Nepalci pri vodenju šole in podajanju potrebnih znanj zadnja leta že samostojni, pač pa so zaprosili za pomoč zdravnika in na prošnjo se je brez pomislekov odzvala Kranjčanka Anda Perdan, velika ljubiteljica Himalaje in zdaj že upokojena zdravnica.

»Nepalci so osnovni tečaj planinskih veščin za bodoče gorske vodnike zadnja štiri leta vodili brez prisotnosti zdravnika, kar se je izkazalo za pomanjkljivost, zato so nas letos znova zaprosili za sodelovanje. Zdravniška pomoč je tako med tečajem kot pri prenašanju znanja namreč nepogrešljiva in naneslo je, da sem bila na tečaju v letu, ko slovenska šola praznuje štirideset let od ustanovitve, prav jaz, na kar sem ponosna,« nam je povedala Anda Perdan, ki je na tečaju kot zdravnica prvič sodelovala že leta 1994 (takrat izjemoma v Langtangu), letos pa je v Nepalu v družbi tamkajšnjih tečajnikov in inštruktorjev preživela nekaj tednov med sredino junija in sredino julija.

S seboj je odnesla veliko zdravil in sanitetnega materiala, ki ga je kupila s pomočjo donacij tistih slovenskih inštruktorjev, ki so v Nepalu doslej na tečaju sodelovali vsaj dvakrat (pomoči podjetij namreč tokrat niso bili deležni). K sreči je prinesenega porabila bolj malo, zato je lahko toliko več podarila krajevni zdravstveni postaji, ki je – podobno kot številne v tamkajšnjih gorskih krajih – z zdravstvenim materialom slabo opremljena. »Zdravila in sanitetni material so pri nas zelo dragi, a vseeno jim neprimerno bolj zaupam kot pa indijskim, tudi veliko boljše kakovosti so,« pravi Perdanova, ki je bila na tečaju v dvojni vlogi – kot predavateljica in zdravnica. In dela ji še zdaleč ni manjkalo, saj je skupina tečajnikov in inštruktorjev ter vseh drugih pomočnikov štela skoraj šestdeset posameznikov.

Tečajniki so iz leta v leto bolje pripravljeni, saj jim tudi organizatorji za sodelovanje že postavijo nekaj pogojev (denimo opravljen tečaj prve pomoči in zdravniški pregled), so pa med njimi in nami vendarle velike razlike. »Čeprav Nepalci živijo pod visokimi gorami, marsikaj jemljejo preveč zlahka. Imajo izjemno kondicijo in sposobnosti za delovanje na velikih višinah, a primanjkuje jim tehničnega znanja. A poudarjam, da namen te šole ni, da jim solimo pamet, saj se zavedamo, da v svetu ni slabših in boljših, smo le drugačni. Zato se tudi mi lahko marsikaj naučimo od njih!«

Tečaj zajema najrazličnejše vsebine, so kot denimo zemljepis, gorsko izrazoslovje (predvsem v angleščini, ker vodijo v glavnem tujce), plazovi, kampiranje in bivakiranje, varstvo okolja, orientacija, priprava nahrbtnika, vodenje skupine, višinska bolezen, pravilna aklimatizacija, poškodbe zaradi mraza ... Imeli so predvsem veliko praktičnega dela. Sama šola je na višini 3450 metrov, so pa opravili tudi aklimatizacijsko turo do Mila Repe, povzpeli so se tudi nad vas Ngawal, kjer so imeli vmesni tabor na višini 4400 metrov, kar teden dni pa so preživeli v višinskem taboru 5100 metrov visoko. Učili so se zabijati kline, delati sidrišče, spuščati ob vrvi, zaustavljati v snegu, plezati po ledeniku … Med tečajniki je bil denimo tudi lastnik ene od nepalskih agencij, ki je že popeljal klienta na vrh Everesta, a je vseeno ugotovil, da mu potrebnega znanja primanjkuje.

»Tečajniki so bili disciplinirani, prijetni, držali so se urnika in bili željni znanja,« se nekaj dni po prihodu domov na opravljeni tečaj z zadovoljstvom ozira Anda Perdan, ki pa v povezavi s slovensko šolo vendarle ne more biti povsem mirna in zadovoljna, kot tudi ne številni drugi, ki so že štiri desetletja tesno povezani z njo. Ne le da je sama stavba šole nujno potrebna obnove, še bolj jo skrbi, ker tako naše kot nepalsko vodstvo planinske organizacije za šolo kot uveljavljeni koncept usposabljanja ne kaže več prav veliko zanimanja. Šola je v alpinističnem svetu zelo priznana in cenjena in Slovenci se tega premalo zavedamo, poudarjajo vsi, ki so kdaj sodelovali kot inštruktorji, razočarani, da država za nadaljevanje tega uspešnega sodelovanja ne najde več denarja. »Če se ne bomo zganili, si bodo vse zasluge pripisali Korejci, ki se že zanimajo za obnovo šole,« še sklene Anda Perdan.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

pretežno jasno
vlažnost: 66 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-8/6

sreda

-6/7

četrtek

-4/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, 31. januar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Milje, 2. februar 2024

Ljudsko petje v Hiši čez cesto

DELAVNICE / Jesenice, 2. februar 2024

Brihtina pravljična dežela

OBVESTILA / Preddvor, 2. februar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 10. februar 2024

Po sledeh kulture: Od Komende do Kamnika

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...