Najljubša mu je matematika

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. julij 2019 / 10:11  

Med osmerico letošnjih diamantnih maturantov se je vpisal tudi Tim Kmecl, Domžalčan, ki je obiskoval gimnazijski oddelek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Osemnajstletnik je s svojim znanjem navduševal že vsa štiri leta, tako velikega uspeha pa vendarle ni pričakoval.

Kako nestrpno ste pričakovali rezultate mature in ali ste bili med tistimi, ki so za računalnikom nanje čakali že navsezgodaj zjutraj?

Nič kaj nervozen nisem bil, sodim med bolj »flegma« ljudi. Zaupal sem vase in sem vseskozi vedel, da slabo ne bo v nobenem primeru, vprašanje je bilo le, ali mi bo matura uspela res vrhunsko ali pa malenkost slabše. Zato mi je bilo res škoda, da bi se že nekaj dni prej obremenjeval in sam sebe po nepotrebnem delal živčnega zaradi tega. Na dan objave rezultatov sem se zbudil ob pol osmih. Ko sem se zbudil, sem se pač zbudil, nobene budilke si nisem nastavil. Je pa nato res bila prva stvar prijava v maturitetni program in vpogled v rezultate mature.

In? Glede na dobra pričakovanja presenečenja verjetno niti ni bilo?

Ne morem reči, da se mi je s srca odvalila skala, bil je bolj kamenček. Seveda sem bil vesel in zadovoljen in kaj hitro sem se zavedel pomena vsega skupaj. Resda sem bil vsa štiri leta odličen in sem osvojil tudi okoli šestdeset priznanj z različnih tekmovanj v znanju, a vseeno tak uspeh sploh ni samoumeven. Sem kar ponosen sam nase.

Kako so ob vašem uspehu reagirali domači, sošolci, učitelji? Ob podelitvi diplome na šoli ste poželi zares bučen aplavz ...

Oče in mama sta bila res zelo vesela, prav tako stari starši, ki sem jim takoj sporočil dobro novico. Sošolci pa so v večini ta moj uspeh nekako kar pričakovali. Zelo ponosna se mi je zdela tudi razredničarka Marija Švraka.

Koliko truda in učenja ste vložili v maturo? Verjetno se v zadnjih tednih ne da narediti čudeža.

Malo sem se res pripravljal posebej za maturo, a najbolj se pozna, da sem veliko delal že med samim poukom, med celim šolskim letom in praktično vsa štiri leta. Večine predmetov se ne moreš naučiti le pred koncem, ampak je treba delati kar sproti. To velja tako za matematiko kot denimo jezike. Fotografskega spomina žal nimam, imam pa srečo, da si snov kar hitro in dobro zapomnim. In vse to me je pripeljalo do tega uspeha na maturi.

Zakaj ste se sploh odločili za kamniško gimnazijo?

Obiskoval jo je že moj bratranec in je imel o šoli zelo dobro mnenje. Veliko informacij sem dobil tudi na spletu, pretehtalo pa je dobro vzdušje na informativnem dnevu, ki je bilo veliko boljše kot tisto v Ljubljani. Kot Domžalčan imam do obeh mest nekako enako vožnje in z lahkoto sem se odločil za Kamnik. Ni mi žal, to je res ena najboljših šol pri nas.

Svoje odlično vsestransko znanje ste kot dijak dokazali na zelo različnih področjih – od matematike in astronomije do jezikov. Kaj pa je tisto, kar vam najbolj leži oziroma vas najbolj zanima?

Po duši sem res bolj naravoslovec; tudi na maturi sem se pri izbirnih predmetih odločil za informatiko in fiziko. A nikdar se nisem želel osredotočiti zgolj na eno področje, saj zagovarjam neko širino. Prav zato sem se že v osnovi odločil za gimnazijo, ki mi je dala neko splošno izobrazbo, ki se mi zdi v življenju zelo pomembna. Moj najljubši predmet je bila sicer matematika, prav nič težko pa nisem hodil niti k zgodovini, geografiji in drugim družboslovnim predmetom. Vse to so znanja, ki jih človek mora imeti, če se želi zavedati sveta okoli sebe.

Katere tuje jezike govorite?

Angleščino in nemščino, ki sem se ju učil tudi na gimnaziji, sam pa sem se preko interneta naučil tudi nekaj malega francoščine, tako da v tem jeziku lahko gledam tudi videe na spletu in berem knjige.

Odmeven uspeh ste kot dijak dosegli tudi na področju astronomije, kjer je kamniška gimnazija že dolgo zelo uspešna. Za kaj je pravzaprav šlo?

V tretjem letniku sva se s sošolko Špelo odločila za raziskovalno nalogo, za katero sva porabila skoraj leto dni, raziskovala pa sva radioastronomijo z radioamaterskimi napravami. Izvajala sva meritve oddaljenosti Lune in hitrosti snovi v galaksiji. S to raziskovalno nalogo sva se skupaj z mentorjem Lojzetom Vrankarjem uvrstila na mednarodno tekmovanje raziskovalnih nalog v Carigradu, kjer sva v kategoriji fizike dosegla prvo mesto. Od vseh dosežkov v štirih letih bi lahko res najbolj podaril prav ta uspeh. Na to sem najbolj ponosen.

Kakšno je sicer vaše mnenje o tekmovanjih iz različnih področij znanja? Na njih ste bili res aktivni in tudi uspešni ...

Meni se je to zdel dober način, da preverim svoj nivo znanja. Nikdar mi ni šlo za to, da kopičim priznanja ali jih zbiram, čeprav se jih je zares nabralo veliko. Preprosto sem se želeli primerjati z drugimi, če pa sem ob tem dobil še priznanje, še toliko bolje.

Kot diamantni maturant bi se lahko odločili za katerokoli fakulteto. Katero ste si izbrali oziroma kaj boste študirali?

Od nekdaj me najbolj zanimata računalništvo in matematika, zato sem se odločil za ta študij. Sprva sem razmišljal le o računalništvu, a sem se nato odločil za kombinacijo z matematiko, saj mi znanje matematike zna koristiti pri kakšnem razvoju in znanstvenem delu, če se bom za to odločil, četudi bom ostal v računalništvu. Pri sodobnih tehnologijah in področjih, kot so umetna inteligenca, rudarjenje podatkov in podobno je namreč ogromno matematike, zato sem prepričan, da mi bo to znanje še kako prav prišlo, ne glede na to, kje in kaj bom v prihodnje delal.

Spremljate kaj vsakodnevno politiko, razmere v Sloveniji in svetu? Kako dojemate življenje izven šolskih klopi?

Na volitvah sem že bil – dvakrat, in sicer na lokalnih in evropskih. Prav aktivno politike ne spremljam, se pa trudim, da vsaj na grobo vem, kaj se dogaja okoli nas. Zelo sem vesel, da živim v Sloveniji, saj smo na svetovni ravni v samem vrhu, kar se tiče razvoja, znanosti, človekovih pravic, družbe … S starši in bratom precej potujemo in vem, kako je drugje po svetu. Pri nas je že narava izjemna in vsa ta raznolikost na tako majhnem koščku zemlje. Se mi pa zdi, da bi se v politiki stvari lahko popravile, kar se denimo korupcije tiče. Tudi škandalov bi lahko bilo manj ...

Mladi ste danes veliko manj obremenjeni z mejami. Razmišljate tudi vi o študiju, delu in življenju v tujini?

Za kakšno študijsko izmenjavo v tujini se bom skoraj zagotovo odločil, sicer pa imam namen delati in živeti v Sloveniji. A nikoli zares ne vemo, kam nas bo zapeljala pot …

Omenili ste potovanja z družino. Kje vse po svetu ste že bili?

Praktično polovico Evrope sem že videl, pa Ameriko s Havaji, Kostariko … Po navadi v tuji deželi najamemo avto in jo raziskujemo po svoje.

Kaj še radi delate v prostem času?

Programiram, to je zagotovo moj največji hobi. Zelo mi je všeč tudi fotografija, zadnje leto analogna fotografija. Rad imam tudi šport, tako da precej kolesarim z gorskim kolesom, najraje pa imam deskanje v vetru, za kar me je navdušil oče, ki ga to veseli že od malega. V roke rad vzamem tudi kakšno dobro knjigo.

Sošolci pravijo, da ste zelo preprost fant, ki rad pomaga …

Da, res rad pomagam, če kdo potrebuje pomoč. Največkrat sem sošolcem pomagal pri matematiki, večkrat smo se tako dobivali po pouku.

Pred vami so najdaljše počitnice doslej. Kako jih boste izkoristili?

Na morju sem že bil, tako z družino kot tudi s prijatelji. S starši in bratom grem za dva tedna še na Irsko. Zadnji mesec in pol pa si nameravam poiskati tudi kakšno počitniško delo s področja računalništva, da si dobil nekaj izkušenj tudi na tem področju. Že zdaj pa nestrpno čakam prvi oktober, ko se bo začel študij.