Jezik Ilircev in Valentin Vodnik

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. julij 2019 / 17:53  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (209)

V preteklosti so nekateri radi rekli, da gre na Kranjskem za jezik Ilircev. Tudi naši predniki so bili navdušeni, ko so Francozi ustanovili Ilirske province s centrom v Ljubljani, vendar Slovenci in Slovani z Iliri nimamo dosti skupnega. Kopitar je še decembra 1810 na Dunaju dobil informacijo, da nameravajo Francozi »napraviti ilirščino, ne kranjščine, za jezik nižje šole in za pismeni deželni jezik«. Tudi Primic v Gradcu je junija 1811 izvedel, da Francozi »Raguzejsko ino Dalmatinsko bolj čislajo kakor Kranjsko«. Šlo je za dalmatinsko-štokavsko narečje, kakršnega so govorili v Dubrovniku. Valentin Vodnik je poslal 23. julija 1811 francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se »jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje«. Svojo slovnico Pismenost ali gramatika za perve šole je poslal francoskemu guvernerju Bertrandu in ponovno jasno poudari, kako se jezik Ilircev deli na dvoje glavnih narečij, na srbsko in slovensko (slovenzisch): »Prvemu se je reklo v dvornem jeziku na Dunaju ilirski, poslednjemu med Nemci pa vendski. Med seboj se razlikujeta približno tako kakor spodnjenemščina in visokonemščina, ali kakor furlanščina in beneščina, pietmonščina in toskanščina v svojem območju.«

Vodnikova spomenica je jasno poudarjala, da je treba obe »narečji«, slovensko in srbsko, gojiti kot dvoje samostojnih knjižnih jezikov. Vodnik je v spomenici izrazil željo po bodočem stapljanju obeh jezikovnih sestavov: »Dotlej pa, dokler si ne podamo rok, se naj prevajajo akti ali v obe narečji za vsako teh dveh strani posebej, ali pa naj se najde spretna roka, ki bi mogla upati, da naredi obema razumljiv prevod … Kakšen drugi obči jezik bo za našo Ilirijo ravno tako malo mogoč, kakor je ostal nemški. Italijani so pri nas isto kakor Nemci. Kočevec se nauči naše slovenščine, a ohranja vedno svojo frankovščino. Lega Goričana, Tržačana, Kranjca povzroča, da govore več priučenih jezikov, a mati jih je učila ''slovensko'' - in kdo bo matere pošiljal v šole?«

Iliri so bili sicer skupina plemen, ki je že pred letom dva tisoč pred našim štetjem naseljevala del zahodnega Balkana in skrajni jugovzhodni del obale Apeninskega polotoka. Ozemlje, naseljeno z Iliri, so grški in rimski avtorji imenovali Ilirija in je obsegalo večino nekdanje Jugoslavije in severne Albanije. Ilirsko poreklo se še danes pripisuje tudi nekaterim antičnim ljudstvom v Italiji, predvsem Japigom, Davnom in Mesapom. Ilirska ljudstva sama sebe sicer nikoli niso imela za Ilire in niso zase uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena. Slovanska plemena so šele med šestim in osmim stoletjem zavzela obmorska območja Balkana …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Steinachu v Avstriji se je 22. 7. 1876 rodil perutninar Anton Lehrmann, ki velja za začetnika organizirane reje malih živali na Slovenskem. Zaposlil se je v Predilnici v Tržiču, leta 1904 tam ustanovil Prvi Kranjski perutninarski zavod in ga leta 1907 preselil v Ljubljano.

Na Skaručni se je 24. 7. 1842 v družini revnega bajtarja in čevljarja rodil slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec. Leta 1869 je začel izdajati satirično-politični list Brencelj, ki ga je 17 let sam urejal in večinoma tudi pisal.

V Podvrhu pri Škofji Loki se je 26. 7. 1776 rodil kirurg in porodničar profesor Ignacij Pintar (Binter, Pinter). Prenovil in razširil je porodnišnico v Ljubljani.

Na Dobenem pri Mengšu se je 28. 7. 1886 rodil slovenski narodni delavec Frank Aleš. Leta 1903 se je izselil v ZDA.