Lenarčič prejel podporo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 26. julij 2019 / 14:14  

Državnozborski odbor za zadeve Evropske unije je včeraj podprl kandidaturo Janeza Lenarčiča za evropskega komisarja. Na južni meji dodatnih petintrideset vojakov.

Lenarčič včeraj pred odborom za zadeve EU

Kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je včeraj prejel večinsko podporo parlamentarnega odbora za zadeve EU. Mnenje odbora sicer za vlado, ki napoveduje, da ga bo v vsakem primeru kandidirala za evropskega komisarja, ni zavezujoče, je pa Lenarčič v sredo dejal, da bi bila podpora odbora dobra popotnica za nadaljevanje procesa. Vlada je odločitev, da Lenarčiča predlaga za evropskega komisarja, sprejela prejšnji teden. Ob tem je navedla, da je sedanji veleposlanik pri EU izkušen nestrankarski kandidat z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila. Če bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, ga jeseni čaka še zaslišanje v Evropskem parlamentu.

Dodatna pomoč vojske na meji

Potem ko so policisti pred tednom dni prijeli več kot 120 ilegalnih migrantov, ki so se skrivali v gozdu na območju občine Ilirska Bistrica, je v pomoč policiji pri varovanju slovensko-hrvaške meje ta teden prišlo še dodatnih 35 pripadnikov Slovenske vojske. Ti bodo v mešanih patruljah in opazovalnicah delovali na območju Policijske uprave Koper, pri svojem delu pa bodo med drugim uporabljali opremo za opazovanje in tudi oklepna vozila. Pri varovanju južne meje tako pomaga že skupno 130 vojakov. Notranji minister Boštjan Poklukar sicer ob ponovnem povečanju ilegalnih prehodov meje zagotavlja, da policija z vojsko in tehničnimi sredstvi obvladuje državno mejo, migrante »uspešno prijema in jih vrača na Hrvaško«. Poudaril je še, da so v policiji oblikovali posebno skupino kriminalistov za pregon organiziranih tihotapskih združb.

Pahor podelil državna odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek skupini za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zaščite 1991–1994 izročil državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije, državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pa odlikovanje red za zasluge. Pripadniki Postaje mejne policije Holmec pa so prejeli listino o sodelovanju v enoti, ki je bila leta 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode. Skupina za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zaščite 1991–1994 je najvišje državno odlikovanje prejela za učinkovito, požrtvovalno in junaško izvedeno akcijo Razminiranje 1991–1994. Njeni pripadniki so posamezniki, ki so s svojimi hrabrimi dejanji rešili marsikatero življenje, celotni narod pa so opogumili in ozavestili, da smo sposobni v najbolj nevarnih situacijah s požrtvovalnostjo in strokovnostjo odpraviti vsake, tudi najbolj zahtevne in nevarne težave, so pojasnili v uradu predsednika.

Gorelo na deponiji v Dragonji

Vrsti požarov na deponijah, centrih za obdelavo odpadkov in večjih industrijskih obratov v zadnjem obdobju se je minuli petek pridružil še požar v zbirnem centru za embalažo v Dragonji, kjer je odloženih okoli dvesto ton mešanih odpadkov – od stekla, papirja, sveč do plastike in pločevink. Vzroka za izbruh požara kriminalisti niso ugotovili, izključili pa so možnost požiga. Zagorelo naj bi sicer na prostoru, kjer so skladiščili odpadni papir, so pojasnili na koprski policijski upravi.

Kupili bodo avtobuse na vodikov pogon

Občini Velenje in Šoštanj sta pred dnevi na razpisu Eko sklada za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud pridobili sofinanciranje v višini tri milijone evrov za nakup šestih vozil na vodikov pogon, brez emisij ogljikovega dioksida. Vozila bodo namenjena za prevoz potnikov v projektu vzpostavitve novega javnega potniškega prometa na vodikove tehnologije v obeh občinah. Predvidena je tudi vzpostavitev nove linije, ki bi povezovala velenjsko in šoštanjsko občino.

Rojstev manj od smrti

V Sloveniji se je lani v povprečju vsak dan rodilo 54 otrok, 56 prebivalcev je umrlo, 78 se jih je priselilo, 37 odselilo, sklenjenih je bilo dvajset porok, šest parov pa se je ločilo, so izračunali v državnem statističnem uradu. Lani je drugo leto zapored več prebivalcev umrlo (20.485), kot se jih je rodilo (19.585). Največ otrok se je sicer rodilo poleti, število umrlih pa je bilo najvišje pozimi. Lani je bilo sklenjenih 7256 zakonskih zvez, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2017, razvez zakonskih zvez pa je bilo 2347, kar je za 1,7 odstotka manj kot v letu 2017, še navajajo na statističnem uradu.