Ponosni na zgodovino in mlade

Konec minulega tedna je minilo natanko sto dvajset let, odkar je bila uradno ustanovljena Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, zato je letošnje leto za Planinsko društvo Kranj, v katero se je preimenovala leta 1946, leto obujanja spominov in tudi leto, ko lahko ponosno povedo, da se je v zadnjih petih letih članstvo povečalo za polovico, saj svoje delo prilagajajo razmeram in tudi navadam planincev.

Kranjčani so se z zahtevnimi zimskimi vzponi na zasnežene vrhove proslavili že v letih pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (SPD). Tako je Kranjčan Avgust Sušnik 15. februarja 1882 z bohinjskim vodnikom Jelarjem opravil prvi zimski vzpon na vrh Triglava. Nato se je v dobrem tednu dni povzpel še na zimski Stol v Karavankah ter v družbi bratov Rajmunda in Konrada Pučnika ter vodnika Jurija Štularja Suhadolnika prvič osvojil zimski Grintovec v Kamniško-Savinjskih Alpah.

V tem času je bil Sveti Jošt nad Kranjem zaradi enostavne in slikovite dostopnosti z železniške postaje zelo zanimiva točka, ki je privabljala številne ljubitelje narave. Znano je, da je Jože Benedik ustanovil Joštarski klub. Med planinci so bili na Sv. Joštu kar pogosto tudi člani društva Pipa, tako imenovani piparji. Redni in manj redni obiskovalci Svetega Jošta so se nemalokrat družili s pesnikom, pisateljem in tudi lovcem Franom Saleškim Finžgarjem, ki je na Sv. Joštu kaplanoval, družili so se še z Jakobom Aljažem, Francem Kadilnikom, Johannesom Frischaufom in Jankom Mlakarjem, ki je bil izjemen planinski pisatelj in veliki ljubitelj Sv. Jošta.

V takšni narodnjaški druščini so se znameniti piparji po 12 letih od ustne in pisne pobude Simona Robiča, da moramo Slovenci dobiti lastno SPD, zavzeli za njen nastanek. Redni občni zbor SPD je bil vsestransko in uradno izveden 27. februarja 1893 v takratni ljubljanski gostilni Malič – in to je pomenilo rojstvo slovenskega društveno organiziranega planinstva.

Še istega leta so se Viktor Globočnik, Vinko Majdič, Peter Mayer, Ivan Omersa, Tomo Pavšlar, Ciril Pirc, Karol Pučnik, Jurij Režek, Janko Sajovic in Edvard Šavnik odločili ustanoviti Kranjsko podružnico SPD. Zbor za ustanovitev podružnice so v bralnih prostorih Čitalnice organizirali že 14. junija 1894. Vsa potrebna državna potrdila pa so prejeli šele pet let kasneje, tako da je bila Kranjska podružnica SPD uradno ustanovljena 12. julija 1899. Za prvega načelnika kranjske podružnice je bil izvoljen Janko Majdič.

Leta 1946 se je podružnica SPD Kranj preoblikovala v Planinsko društvo Kranj in se včlanila v Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Razstava o mejnikih kranjskega planinstva

Zgodovina kranjskega planinstva je bogata in je bila v preteklosti predstavljena v treh delih. Ob desetletnici Kranjske podružnice SPD je bilo dotedanje društveno delovanje opisano v zborniku z naslovom Po desetih letih. Drugi zbornik Gore v ljudeh so izdali ob devetdesetletnici Planinskega društva Kranj leta 1989. Tretja kronika kranjskih planincev Poti h goram pa je na pobudo tedanjega predsednika društva Franca Ekarja izšla leta 2011.

Letos, ko Planinsko društvo (PD) Kranj praznuje 120-letnico delovanja, so v Mestni knjižnici Kranj pripravili razstavo z naslovom Od Prešernove koče preko Everesta za prihodnost kranjskega planinstva, ki bo odprta do konca avgusta. »Z razstavo želimo na kratko kronološko predstaviti najpomembnejše mejnike v zgodovini PD Kranj, ki so zaznamovali slovensko planinstvo in ga umestili na svetovni planinski zemljevid. Hkrati želimo predstaviti delovanje društva ter spodbuditi ljubitelje narave in gora k ohranjanju in razvoju slovenske kulture, okolja, prostovoljstva in športa ter posledično tudi narodne zavesti. Poleg zgodovinskih fotografij so na ogled postavljeni tudi neprecenljivi predmeti, ki so jih člani PD Kranj uporabljali na svojih odpravah in pri planinskih aktivnostih,« pravi predsednik PD Kranj Tine Marenče.

V njihovih planinskih postojankah Ledine, Krvavec, Kališče in na sedežu društva v Bežkovi vili so od minulega petka naprej na voljo posebni žigi, katerih odtise je moč zbirati na evidenčnem kartončku, izdelanem posebej ob 120. obletnici ustanovitve društva. Prav tako so v znak obletnice pred Bežkovo vilo izobesili zastave in postavili panoja, osrednjo prireditev ob jubileju pa pripravljajo konec novembra.

Planinska dejavnost za vse generacije

Planinsko društvo Kranj je danes med največjimi v državi, saj ima skoraj 1300 članov, zanimivo pa je, da zanimanje med mladimi za planinstvo vsako leto narašča. Dejavnost društva je zelo razvejana in zato združuje planice vseh generacij. »Mladinski odsek je bil ustanovljen med prvimi v Sloveniji in velja za enega najbolj številnih in dejavnih. Združuje več kot dvesto otrok, poleg njih pa tudi mentorje. V programi sodeluje s petimi osnovnimi šolami v kranjski občini in štirimi iz sosednjih občin. Vrsto let je odsek vodil Franc Benedik, zdaj je načelnik Primož Černilec,« pojasnjuje predsednik Tine Marenče in hkrati poudarja delo alpinističnega odseka, ki kot eden redkih v Sloveniji v zadnjih desetletjih združuje tako alpiniste kot športne plezalce in velja za enega največjih v Sloveniji. V odseku so delovali in delujejo številni vrhunski alpinisti in športni plezalci od Nadje Fajdiga, Nejca Zaplotnika, Andreja in Marije Štremfelj, Toma Česna, Natalije Gros, Sreča Rehbergerja in drugih, ki imajo v zgodovini res ogromno odmevnih dosežkov. Kranjčani, še zlasti Tomaž Jamnik, veljajo za začetnike alpinističnega smučanja. Člani vsako leto organizirajo Alpinistično šolo, številne tabore, skupne ture, predavanja in tudi treninge športnega plezanja. V športnem plezanju je Alpinistični odsek Kranj večkratni državni prvak. Prav tako člani organizirajo različna tekmovanja in so soorganizatorji svetovnega pokala v Kranju. Vsako leto pripravljajo tudi Plezalne dneve Kranja.

»Imamo tudi odsek markacistov, ki urejajo planinske poti. Skrbijo za okoli 150 kilometrov planinskih poti, v kranjski občini zlasti območje med Sv. Joštom in Jamnikom, večina drugih poti pa je na območju ostalih občin. Obnovitvena in vzdrževalna dela člani odseka še vedno opravljajo na prostovoljni osnovi, hkrati pa tudi redno sodelujejo pri zveznih akcijah, ki se izvajajo pod okriljem PZS. Gotovo je to eno od področij, ko bo treba zagotoviti sistemska sredstva v okviru države ali evropskih sredstev, saj zgolj s prostovoljstvom to ne bo šlo več, saj je dela enostavno preveč,« pravi Tine Marenče.

V Planinskem društvu Kranj imajo tudi turnokolesarski odsek in vodniški odsek, ki velja za začetnika sodobnega planinskega vodništva v Sloveniji. »Včasih so prevladovali predvsem skupinski pohodi in ture, za danes pa je vsaj po mojem mnenju značilna individualizacija hoje v gore. Odsek je zato ustanovil prvo šolo varnega gibanja v gorah, temu se prilagajajo tudi ture.

»Kljub temu da se je gorsko-reševalna služba pred leti odcepila od Planinske zveze, smo v Kranju planinci in gorski reševalci še vedno zelo povezani in res zgledno sodelujemo, saj enostavno drug brez drugega ne moremo,« pravi predsednik Marenče, izkušeni Tomaž Jamnik pa dodaja: »To, da smo delovali skupaj, je bilo nekako naravno, saj tisti, ki plezajo, tudi rešujejo.«

»Glede na to, da v gore hodi vedno več ljudi in se dogaja vedno več nesreč, je naše društvo zelo dejavno tudi pri ozaveščanju o varnem gibanju v gorah. Imamo tako alpinistično šolo kot turnokoledarsko šolo, mladinski odsek pa planinsko šolo. Pri tem je velik poudarek na pravilni opremi, pravilnem gibanju in podobno,« pravi načelnik mladinskega odseka Primož Černilec.

Planinske koče

Člani Planinskega društva Kranj so v različnih obdobjih svojega obstoja oskrbovali ali celo postavili več kot deset planinskih postojank in zavetišč. Danes oskrbujejo še Planinski dom na Kališču, Kranjsko kočo na Ledinah in Planinski dom na Gospincu na Krvavcu. Kljub vedno zahtevnejšim vremenskim in družbenim razmeram jih postopno obnavljajo in njihovo upravljanje prilagajajo novim trendom upravljanja planinskih postojank in obiskovanja gora. V zadnjih petih letih so uspešno izvedli dve zahtevni sanaciji, ki sta bili posledica požarov: tovorne žičnice za oskrbovanje Kranjske koče na Ledinah in Planinskega doma na Gospincu.

Nadaljujejo uspešno delo

»Vodenje društva smo zadnja leta prevzeli mlajši člani, rad pa bi se zahvalil tudi nekaterim starejšim na čelu s Tomažem Jamnikom, ki nam še vedno pomagajo. Cenimo zgodovino društva, prepričani pa smo, da nam bo uspešno delo predhodnikov uspelo nadaljevati tako v okviru odsekov kot pri vodenju društva. Čeprav so se časi spremenili in se spreminjajo in se temu skušamo po najboljših močeh prilagajati, pa mislim, da je to največji poklon našim predhodnikom,« še dodaja Tine Marenče, ki društvo vodi zadnjih osem let.