Davo Karničar / Foto: Tina Dokl

Davo Karničar v dokumentarnem filmu

Prihodnje leto bo minilo dvajset let, kar je vrhunski alpinist in smučar Davo Karničar z Jezerskega smučal z Everesta. Trenutno o njem nastaja film, ki so ga med drugim snemali pod Himalajo, nedavno pa tudi med vzponom na najvišji ameriški vrh Denali.

Davo Karničar: »Načelno so osemtisočaki za menoj. Raje bom osvajal druge, manj razvpite destinacije, saj je tudi namen hoje v hribe, da tam raziskuješ; na znanih destinacijah, ki jih želi doseči vse več ljudi in se ti vzponi vse bolj komercializirajo, pa tega ni več.«

Jezersko – V začetku junija se je Davo Karničar vrnil z Denalija, 6190 metrov visokega vrha v pogorju Aljaske, ki velja za najvišji vrh Amerike. Tja je odšel s filmsko ekipo, ki o njem snema film, režiser je Miha Kačič, snemalec še en Gorenjec, Rožle Bregar. V osemčlanski ekipi je bil od Gorenjcev še Davov prijatelj in sopotnik na nekaterih visokogorskih poteh Damjan Ambrožič. Zanimalo nas je, kateri izziv je vodil Dava Karničarja, ki je smučal z najvišjih vrhov vseh sedmih celin, med njimi tudi z Everesta in pred poldrugim desetletjem tudi z Denalija.

»Odzval sem se na prigovarjanje prijateljev, s katerimi smo bili že večkrat skupaj v gorah. Pred dvema letoma se je namreč začel projekt snemanja dokumentarnega celovečernega filma. Producentu se zdi zanimiva moja pot, na Denali pa smo se povzpeli zato, ker je to prav posebna pustolovščina, ki ni primerljiva niti s Himalajo, kjer si do vznožja gore pomagaš z z nosači in živalmi. Tu pa moraš vse, kar imaš, skupaj s hrano in plezalno opremo, sam prinesti z 2000 na 4500 metrov, nato pa je še finalni naskok na goro. To je za vsakogar velik izziv, pri katerem se lahko zaneseš le nase in drug na drugega. To naj bi bil eden od poudarkov filma, ki ni klasična biografska pripoved o nekom,« pojasni vrhunski alpinist in smučar z najvišjih svetovnih gora.

Pravi, da ima kljub vsem dosedanjim ekstremnim podvigom srečo, da še vedno obstaja, in če ima priložnost, da svoje znanje o gorništvu prenaša na druge, to naredi z veseljem. Režiser in ostali člani ekipe so tisti, na katere prenaša svoje izkušnje, kako razumno in varno hoditi v gore. »Moja nostalgična želja, da vsi skupaj skočimo še do vrha, se tokrat ni mogla udejanjiti, kajti učeči se je med potjo poškodoval in s 4500 metrov nadmorske višine smo ga morali evakuirati. Tisto, zaradi česar smo sploh šli na pot, pa smo v polnem izpolnili. Že sama pot proti Denaliju je odlično doživetje, ki so ga spremljevalci posneli za film. Denali je osamelec (kot denimo Storžič), ki te kljub napovedi lepega vremena lahko neprijetno preseneti. Vreme se v hipu lahko spremeni. V tej sezoni je majhna verjetnost uspešnega dosega vrha. A to ni bil cilj, saj je bil Denali že davno dosežen, pač pa je bil naš skupni podvig pomemben predvsem zaradi prenosa znanja in za potrebe filma,« dodaja Karničar. Režiser, ki je v minulih mesecih močno spremenil življenjski slog in izpostavil samega sebe, želi s filmom pokazati, da lahko vsakdo do neke mere in ob ustreznem vodenju na varen način doseže zahteven vrh, razmišlja Karničar. Film naj bi sporočal, kako pomembno se je gore lotiti postopoma, korak za korakom, da ni smiselno preveč tvegati, kako ne moreš ničesar prehiteti. Film snemajo na različnih lokacijah, Denali je bila ena od njih, sicer pa so se ob vznožju Himalaje že pred tem spomnili Davovega podviga izpred devetnajst let, ko je smučal s strehe sveta.

Prihodnje leto bo od tega dejanja minilo okroglih dvajset let. Davo Karničar bi rad, da bi bil do jubileja film posnet. Pred dvema letoma si je za cilj zadal vzpon in smučanje z druge najvišje gore na svetu, K2, a se je cilju odpovedal zaradi bolečin v hrbtu. Zgodbe ne bo obnovil. »Načelno so osemtisočaki za menoj. Raje bom osvajal druge, manj razvpite destinacije, saj je tudi namen hoje v hribe, da tam raziskuješ, na znanih destinacijah, ki jih želi doseči vse več ljudi in se ti vzponi vse bolj komercializirajo, pa tega ni več. Zgolj za vzpon na Denali je denimo prijavljenih 1200 ljudi,« še doda alpinist in ekstremni smučar z Jezerskega.

Oddajte svoj komentar

Kranj -6°

pretežno oblačno
vlažnost: 93 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-7/5

sreda

-4/9

četrtek

-3/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.