Lojze Fuchs pred domačim čmrljnjakom / Foto: Primož Pičulin

Simpatično brenčanje iz čmrljnjaka

Lojze Fuchs s Pristave pri Tržiču ima v domačem čmrljnjaku trenutno naseljenih devet panjev čmrljev. Pravi, da je čmrlj pridna žuželka, ki veliko koristnega naredi za naravo, a so ljudje na to že kar pozabili.

Lojzetu Fuchsu so bili čmrlji, te debeluškaste žuželke, ki prijetno brenčijo, so živih barv in imajo gosto dlako, že dolgo všeč. Tako zelo, da je pred domačo hišo pred petimi leti uredil prvi čmrljnjak, še prej pa se o življenju čmrljev poučil. Danes ima na domačem vrtu večji čmrljnjak z več panji, lepo poslikanimi, v njih je uredil vse potrebno za čmrlje družine. »Čez zimo, ko v panjih ni čmrljev, te pripravim na novo; jih očistim in vanje dam mah, suho travo, še najraje pa ovčjo volno, v kateri oplojena matica spomladi lahko naredi gnezdo. Pravzaprav prve oplojene matice, ki so sicer prezimile v naravnem okolju globlje v zemlji, v panje priletijo že februarja, če je vreme ugodno. Zanimivo jih je opazovati: matica prileti do panja, si ga ''ogleda'' – in če ji je všeč, ostane in se ugnezdi, sicer odleti drugam. V Sloveniji imamo 35 vrst čmrljev, vsaka vrsta ima svoj prostor in v enem panju gnezdi samo ena družina. Družine so pa različno velike; od dvajset do štiristo čmrljev štejejo. Vse pa se vrti okrog oplojene matice. Ta spomladi v gnezdu naredi dva »lončka«: enega za medičino, enega za jajčeca. Matica izleže mladice, med je namenjen samo za njihovo prehranjevanje in za rezervo, ko je slabo vreme. Čmrlj je sicer še bolj priden kot čebela; iz panja poleti tudi v hladnejšem vremenu in ko je veter in dež,« je življenje čmrljev povzel Lojze Fuchs, predvsem pa poudaril, kako koristni v naravi so čmrlji: »Določene rastline, na primer paradižnik, lahko opraši samo čmrlj. Žal pa čmrlji postajajo vse bolj ogroženi. Zakaj? Pogosto gnezdijo v tleh, obdelovanje zemlje s težko kmetijsko mehanizacijo pa jim lahko gnezdo razdere in čmrlji postanejo lahek plen vranam, ptičem, lisicam, kunam ..., ki imajo radi njihovo satje. Kmetijska mehanizacija čmrljem s prekopavanjem zemlje lahko celo zapre pot do gnezda ali iz njega.« Pogosto ga zato pokličejo znanci, kolegi, ko kosijo in po nesreči razdrejo gnezdo, da Lojze reši čmrljo družino. »Pokličejo me, po čmrlje grem šele zvečer, ko so vsi v gnezdu. Dam jih v škatlo in prenesem domov v panj. Ampak če matice v gnezdu ni, je konec z družino, vsi odmrejo. Črmlji ''delavci'' sicer živijo dva meseca, nekateri pa živijo vse do konca oktobra.« Kdaj čmrlja družina gnezdi tudi na podstrehah, tudi v takem primeru ga pokličejo. »Vesel sem vsakega klica, če le lahko rešim čmrlje, ki toliko dobrega naredijo za naravo. Zato vam dam kar številko, 051 391 938, da jo podelite med bralce za take primere,« je dejal. Čmrljem sicer škodijo tudi škropiva, intenzivno gnojenje, ker pa je zaradi vse pogostejših predvsem dolinskih košenj manj travniških cvetlic, se čmrlju oži tudi prostor za hrano.

V panju je njihov naravni sovražnik vešča, ki ličinke izleže v satje in s tem čmrljem onemogoči dostop do hrane. Lojze Fuchs je zato preventivno v več odprtin v panjih, ki služijo za njihovo »zračenje«, namestil varovalne mrežice, ki veščam otežujejo dostop v panj. V panj kdaj zaidejo tudi ose, a čmrlje pustijo pri miru, kot pove Lojze Fuchs. Kakšnih bolezni čmrljev doslej ni zaznal, morda pršice, ki pa zanje niso tako življenjsko ogrožajoče, kot je še pojasnil. »Čmrlj tudi piči, ampak samo tedaj, če je neposredno ogrožen; na primer, da bi ga po nesreči stisnil. Pik ne boli toliko kot čebelji, čmrlj pa po piku ne umre.«

Lojze Fuchs izjemno uživa že ob opazovanju življenja čmrljev, njihovega brenčanja, že sami misli, kako koristni so v naravi. Tako zelo, da za postavitev čmrljnjakov navdušuje ljudi okrog sebe – vnuka, tasta, soseda ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

delno oblačno
vlažnost: 100 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

14/27

sobota

12/29

nedelja

15/30

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

IZLETI / Šenčur, 4. julij 2020

Jamborna pot in Pentlja na Rakitni

DELAVNICE / Tržič, Jezersko, 4. julij 2020

Praktično turistično izobraževanje

PRIREDITVE / Tržič, 4. julij 2020

Gasilska veselica

OBVESTILA / Kranj, 4. julij 2020

Proučevanje Svetega pisma

IZLETI / Kranj, 4. julij 2020

Pohod na Krvavec

PRIREDITVE / Jesenice, 4. julij 2020

Poletna ponudba v Gornjesavskem muzeju Jesenice

PRIREDITVE / Preddvor, 4. julij 2020

Kmečka tržnica

OBVESTILA / Žirovnica, 7. julij 2020

Obvestilo DU Žirovnica

 

 
 

 

 
 
 

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:48, 3. julij

Sem vprašal Jelkota, Bojane pa nisem dobil.SEm mu povedal kaj te tare.Reku Jelko: načeloma ni treba po uporabi maske zavreči, ampak, sedaj ...

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:22, 3. julij

A pa ti je treba trikrat na dan hodit v trgovino?

Potrjenih 16 okužb z novim koronavirusom / 13:21, 3. julij

Kakšno zaščito pred korono uporabljajo politiki? Vsi zdravi, nihče ne zboli, niti levi, niti desni !

Hrvaška gre na rumeni seznam / 10:52, 3. julij

Vsak ki bi rad 15 minut televizijske slave, nekaj že svari in nas na nekaj opozarja. Korona, COVID-19, plastične vrečke, planet se bo scvrl,...

Virusu sapa ne pojenjuje / 08:57, 3. julij

A lahko Jelkota in Bojano nekdo vpraša, kako si predstavljat nošenje mask, če je treba po uporabi masko zavreči stran?To pomeni, da v povpre...

Razdvojeni proslavljali dan državnosti / 08:52, 3. julij

Nisem falil, pijandura ki ni R od režiserja !
Vsekakor pripadnikom častne enote kapo dol za mirne živce, jest se ne bi zadržal, priznam..

Hrvaška gre na rumeni seznam / 07:23, 3. julij

Raziskava o okuženosti medicinske fakultete LJ narejena maja je pokazala, da je smrtnost v primeru obolelosti z Covid-19 med 0,125 in 0,25%....