Na vseh področjih velike spremembe

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija / torek, 25. junij 2019 / 16:51  

Statistični urad je ob dnevu državnosti pripravil primerjavo o tem, kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjih 28 letih, torej od osamosvojitve do danes.

Kranj – V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije, v letu 1991 je bila skoraj 250-odstotna, pod deset odstotkov je padla šele leta 1995, v letu 2015 smo imeli celo deflacijo, lani je bila inflacija 1,4-odstotna. V prvih letih po osamosvojitvi, ko se je slovensko gospodarstvo spopadalo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva, se je močno upočasnila tudi gospodarska aktivnost: v letu 1991 se je bruto domači proizvod (BDP) realno zmanjšal za 8,9 odstotka in leto kasneje za 5,5 odstotka. V zadnjih petih letih slovensko gospodarstvo (po svetovni gospodarski in finančni krizi) okreva z letnimi rastmi od tri do pet odstotkov, še bolj kot prej pa se kaže velika povezanost slovenskega gospodarstva s tujimi trgi. Spremenila se je tudi struktura gospodarstva: v BDP-ju se je močno zmanjšal delež kmetijstva, industrije in gradbeništva, hkrati pa se je zelo povečal delež storitev. Najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica je v vseh letih po osamosvojitvi ostala Nemčija, pri trgovanju z drugimi članicami Evropske unije se je najbolj povečalo trgovanje z Avstrijo, izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske. V letu 1991 je Slovenijo obiskalo 1,4 milijona turistov, lani 5,7 milijona, primerjava pa zaradi spremenjene metodologije ni povsem zanesljiva. Cene so od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače. Lani je prebivalec Slovenije s povprečno plačo moral delati za kilogram kruha skoraj tretjino manj časa kot leta 1991, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj, za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj ...

Od osamosvojitve do danes se je močno spremenila tudi demografska slika. Prebivalstvo Slovenije se stara: 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev 35,9 leta, 1. januarja letos pa že 43,4 leta. Delež mladih (mlajših od 15 let) se je v tem obrobju zmanjšal z 21 na 15 odstotkov, delež starejših (starih 65 let in več) pa zvišal z 11 na skoraj dvajset odstotkov. V šolskem letu 2018/19 je bilo osnovnošolcev skoraj 39 tisoč manj kot v letu 1991/92. Število upokojencev je v tem obdobju poraslo s štiristo na 617 tisoč, občutno se je poslabšalo razmerje med upokojenci in zavarovanci, prav tako tudi razmerje med plačami in pokojninami. Leta 1991 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, lani le še 58,5 odstotka. Življenjska doba prebivalstva se daljša: v letu 1991 je bila povprečna starost umrlih sedemdeset let, predlani pa skoraj 78 let.