Oseminosemdesetletna Meri Bozovičar s knjigo Krvava zarja / Foto: Gorazd Kavčič

Krvava zarja naznanila gorje

Pod naslovom Krvava zarja in podnaslovom Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem je Meri Bozovičar, Kajbetova Meri, napisala knjižico, ki govori o krutih časih v drugi svetovni vojni in po njej.

Meri Bozovičar, rojeno leta 1931 v znani gostilni pri Kajbetu v Zmincu, je k pisanju po objavi njenega prispevka o petdesetih talcih pod Kamnitnikom spodbudila Helena Janežič. ''Piši, piši in še enkrat piši,'' ji je dejala, Meri pa je svoje spomine na vojni in povojni čas zbrala in spisala s pomočjo prijatelja Aleksandra Škorca. Knjižica je zdaj izšla pri škofjeloški založbi Planet, prodaja pa jo Gorenjski glas. V našem časopisu je predlani tudi izšlo pismo Meri Bozovičar, ki temelječe na pričevanju njenega moža govori o za Škofjo Loko bolečem dogodku. Dvajsetletni partizan Gaj, ki je delal v loški klavnici, je namreč leta 1942 v Stari Loki ustrelil nemškega vojaka, Nemci pa so se maščevali z ustrelitvijo petdesetih talcev. Gaj, med vojno heroj, po vojni pa so ga njegovi tovariši zapustili (imeli so dobre položaje, on pa je bil še vedno zaposlen v klavnici), se je čutil krivega za poboj in se je več let po vojni pred Krono ustrelil.

O tem in še drugih dogodkih, ki so se ji iz obdobja druge svetovne vojne in po njej vtisnili v spomin, v knjižici piše Meri Bozovičar. Leta 1939 se je neki večer pojavila krvava zarja. »Ob enajstih zvečer so mimo hiše hiteli gasilci v Poljansko dolino, misleč, da v Žireh gori. Pa ni gorelo, nebo je rdeče žarelo in ljudje so rekli, da je to znamenje, da se bo nekaj hudega zgodilo. In res se je naslednje leto začela vojna s svojimi strahotami,« Meri Bozovičar pojasni naslov svoje knjige in doda, da jo je pred kratkim spet videla in jo skrbi, da je slutnja novega gorja. Meri v knjižici pripoveduje o vojnem nasilju, ki so ga zganjali okupatorji in tudi partizani, ki so h kmetom prihajali po hrano in jih nekoč nekaj tudi postrelili. Meri Bozovičar piše, da so zaradi tega v Loki in okolici domačini začeli organizirati in zgodili so se domobranci. Vojna je bila huda stvar, med seboj so se pobijali celo tisti, ki so bili prej dobri prijatelji, zapiše v enem od poglavij. Pripoveduje pa tudi zgodbo svoje družine, ki je imela pred vojno v lasti gostilno in trgovino. Čeprav je njen oče pomagal partizanom, so ga po vojni kot še nekatere trgovce in posestnike zaprli. Šele leta 1997 so ga rehabilitirali. Nekaj let za očetom so zaprli tudi mamo, ki je bila po vojni poslovodkinja v njihovi nekdanji trgovini, ki je bila po nacionalizaciji v zadružni lasti. V zaporu na Rajhenburgu je mama zbolela in vse življenje trpela posledice. V sedemdesetih letih je oče kupil svoj podržavljeni lokal in od tedaj je bila pri Kajbetu znova gostilna, trgovine pa ni bilo več. Meri danes o tistih časih razmišlja, da je povojna komunistična oblast zapirala gostilničarje in trgovce, češ da jih je treba odstraniti, tudi če so pomagali partizanom, češ da tega niso početi iz prepričanja, temveč za lastno korist. Še veliko zgodb, ki so bile po vojni zamolčane, iz lastnih spominov in iz pričevanj drugih ljudi obuja knjiga Meri Bozovičar. Najprej je vse to zapisovala, da bi ohranila spomine svojim otrokom, z javno objavo pa bodo ta pričevanja ostala tudi drugim.

Pri 88 letih starosti napisati knjigo je pomemben dosežek. A tudi sicer Meri Bozovičar živi kot aktivna upokojenka. Obiskuje bralni krožek, uči se angleščino, kot prostovoljka pomaga v Loškem muzeju, kjer turistom razkazuje Škoparjevo hišo in jim govori o tem, kakšno življenje so nekoč živeli njeni prebivalci. Tu se srečuje z zanimivimi ljudmi: v »Škoparco« so prišli celo turisti iz Kitajske, z madžarskimi turistkami je skupaj prepevala, šestčlanska družina iz Avstralije, ki se je peš odpravila po svetu, pa je bivala pod njeno domačo streho in jo vzela kot za svojo babico. Še vedno imajo stike in Meri jih utegne nekoč tudi obiskati v njihovi domovini.

Oddajte svoj komentar

Kranj -5°

jasno
vlažnost: 92 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-5/4

torek

-8/12

sreda

-7/5

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

PREDAVANJA / Preddvor, 21. januar 2020

Predavanje in delavnica o inkontinenci

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. januar 2020

Štirideset let Združenja umetnikov Škofja Loka

PREDAVANJA / Naklo, 21. januar 2020

Slovensko plemstvo

PREDAVANJA / Tržič, 21. januar 2020

Vsak po svoje ... v Namibijo!

IZLETI / Kranj, 21. januar 2020

Odhod do Doma Čemšenik in na vrh Babe prestavljen

OBVESTILA / Vodice, 22. januar 2020

Porcelan

OBVESTILA / Kranjska Gora, 22. januar 2020

Tradicionalna peka kruha v krušni peči in izdelava masla

IZLETI / Kranj, 23. januar 2020

Od klopce na klopco

 

 
 

 

 
 
 

Pivčeva porazila Erjavca / 18:50, 21. januar

Sicer bi šel lohk Karl za grobarja recimo... Kopanje lukenj mu ni tuje.

Pivčeva porazila Erjavca / 18:48, 21. januar

Kitty,
žalostna faca?? Poglej ti to ciničen nasmeh poltikanta, žalostna je pa faca delavca, ko dobi na račun minimalno plačo, ali upokojenca z 500 € penzije, za naslednjih 31 dni !

Pivčeva porazila Erjavca / 16:10, 21. januar

Še Janša! Aja, on nima protikandidata...

Pivčeva porazila Erjavca / 15:40, 21. januar

Ta Karlova faca je res žalostna. To je padec teh politikantov, ki očitno živijo v enem drugem svetu. Če ga ne bi poznali, bi se nam še zasmi...

Kako poskrbeti za mačke / 15:35, 21. januar

Pri nas je bila gospa (zdaj že pokojna) , ki je pred hiško futrala mačke. Bilo jih je veliko. Bile so divje, ves čas zunaj. Mladiče so pov...

Pivčeva porazila Erjavca / 15:24, 21. januar

Vodstvo in poslanci DESUSA nagovarjajo najbolj butast del populacije in se mu predstavljajo kot varuhi upokojencev.

Za delo, znanje in blaginjo / 14:57, 21. januar

Zdaj pa mi povejte državljani - ali se ta 'elita' v prvih vrstah dela totalne budale ali res ne štekajo, da so krivci vse naše bede?? Pride...