Grožnje niti niso prav redke

Z najrazličnejšimi oblikami groženj in napadov se na Gorenjskem ne srečujejo samo sodniki, ampak tudi sodno osebje. V zadnjih petih letih 56 kaznivih dejanj zoper policiste zaradi njihovega dela.

Kranj – Napad na mariborsko sodnico Danielo Ružič, ki je pri tem utrpela hude poškodbe, še vedno zelo odmeva v slovenski splošni in strokovni javnosti. »Ob brutalnem napadu na sodnico mariborskega okrožnega sodišča smo zgroženi in pretreseni in tovrstna dejanja obsojamo. Ne glede na to, ali je žrtev sodnica ali kdo drug, fizično obračunavanje na tako surov način ne sme imeti mesta v sodobni družbi,« poudarja Janja Roblek, predsednica Okrožnega sodišča v Kranju. Ni še znano, ali je bil motiv za napad na mariborsko sodnico pred njenim domom, ki ga policija obravnava kot poskus uboja, povezan z njenim sodniškim delom ali zasebnim življenjem, vseeno pa se odpira vprašanje, kako pogosto so na gorenjskih sodiščih in tudi na tožilstvu ter policiji izpostavljeni različnim oblikam nasilja in groženj.

Vlom, predrta guma, grožnje ...

Po novembru 2009, ko je pred stanovanjsko hišo sodnice kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Katarine Turk Lukan v Radovljici eksplodiralo eksplozivno telo in poškodovalo njeno mladoletno hčer (dejanje je ostalo neraziskano), tako hudih nasilnih dejanj na Gorenjskem res ni bilo več, vendar pa so se sodniki tudi kasneje večkrat srečali z najrazličnejšimi grožnjami. Samo v zadnjih petih letih se je zgodilo precej primerov, ko so bile najrazličnejše grožnje naslovljene na sodnike in tudi na sodno osebje. »Eni sodnici so vlomili v hišo, v letu 2014 so nam vlomili celo v sodno zgradbo na Zoisovi 2, večkrat so se na sodni zgradbi pojavili grafiti in razni letaki na vratih sodne stavbe. Tudi v nadaljnjih letih je bilo izrečenih kar nekaj groženj, tako sodnicam oziroma sodnikom kot javnim uslužbencem, zlasti vpisničarkam, tudi neposredno na narokih oziroma glavnih obravnavah, kjer je posredovala varnostna služba. Poleg tega je bila sodnici predrta pnevmatika na osebnem vozilu, poškodovano je bilo steklo na oknu sodne zgradbe Okrajnega sodišča na Jesenicah, bili smo priča grožnjam z bombnim napadom in večkrat so morali posredovati varnostniki na samih glavnih obravnavah oziroma narokih v sodnih zgradbah,« je naštela Roblekova.

Vse omenjene dogodke so na sodiščih dokumentirali in zabeležili, v okviru letnega poročila o varnostnih dogodkih pa jih redno pošiljajo ministrstvu za pravosodje, ki vodi evidenco vseh takšnih varnostnih dogodkov. »Po pogovoru s sodniki oziroma javnimi uslužbenci smo grožnje prijavljali tudi pristojni policijski upravi, ki se je na prijave tudi odzvala. V nekaj primerih so bili sproženi tudi sodni postopki, kjer je bil storilec znan, vendar do obsodbe po nam znanih podatkih ni prišlo,« je razložila predsednica kranjskega okrožnega sodišča, ki meni, da se krutost groženj stopnjuje, tudi zaradi podpihovanja oziroma negativnih informacij v zvezi z delovanjem slovenskega sodstva, kar včasih nekaterim strankam da krila. »Zavedamo se, da opravljamo zelo odgovorno funkcijo in odločamo v zelo konfliktnih in občutljivih zadevah. Razumljivo je, da v čustveno razgretem ozračju stranke težko sprejmejo kakršnokoli odločitev, še posebno takšno, ki zanje ni ugodna. Vse to povečuje njihov gnev in ne tako redko privede tudi do groženj sodnikom ali sodnemu osebju. Vsako takšno grožnjo obravnavamo resno, saj ne moremo predvideti, kako bo tisti, ki je takšno grožnjo izrekel ali zapisal, ravnal v nadaljevanju,« je še dejala.

Grožnje tudi v prostem času

Še bolj množično prihaja do napadov in groženj pri policistih. Na Policijski upravi Kranj so tako v letih 2014–2018 obravnavali kar 56 kaznivih dejanj proti policistom, ki so bila povezana z njihovim delom. Najpogosteje je šlo za kaznivi dejanji preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi ter napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. »Največkrat gre za verbalne napade in grožnje s smrtjo policistu in/ali njegovi družini, pretepe, poškodbe ali poškodovanje stvari, v nekaterih primerih pa storilci ob grožnjah uporabijo tudi silo zaradi upiranja ali dejanskega napada na policiste, ki so v takih ravnanjih že bili tudi telesno poškodovani. Ta nasilna dejanja so najbolj pogosta pri posredovanju policistov v kršitvah javnega reda in pri izvajanju pooblastil v nadzoru cestnega prometa, v posameznih primerih pa tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj,« je pojasnil Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. Nekateri policisti so bili deležni groženj tudi v prostem času zaradi dela v policiji – na primer zaradi odvzetega vozniškega dovoljenja, odrejenega pridržanja, izvedenih hišnih preiskav ... »Policija v takih primerih vodi tudi posebne postopke za zaščito ogroženih policistov,« je še dejal Kos.

Na kranjskem okrožnem tožilstvu pa v zadnjih letih nasprotno od sodnikov in policistov ne pomnijo primera hujšega nasilja ali groženj. »Sem in tja se zgodi, da imamo kakšno nadležno stranko, a v zadnjih letih se je le enkrat zgodilo, da smo zaprosili za intervencijo policije zaradi stranke, ki se ni dala drugače odgnati. Drugih primerov nasilja oziroma groženj tožilcem pa ni bilo,« je razložila Marija Marinka Jeraj, vodja kranjskega tožilstva.