Ljudmila Novak / Foto: Gorazd Kavčič

V Evropi se naš glas sliši

Po desetih letih bo v poslanske klopi Evropskega parlamenta znova sedla Ljudmila Novak iz Moravč. Na letošnjih evropskih volitvah je bila izvoljena kot nosilka liste stranke NSi.

Poslanka Evropskega parlamenta ste bili že med letoma 2004 in 2009. Kako se bo po desetih letih znova vrniti v evropske poslanske klopi?

»Vesela sem, da sem bila izvoljena, in po desetih letih se spet veselim, da bom opravljala delo evropske poslanke. Vmes sem nabirala politične izkušnje v slovenskem parlamentu, kamor sem bila izvoljena v letih 2011, 2014 in 2018, vmes sem bila eno leto ministrica. Imam občutek, da imam zdaj neprimerno več političnih in drugih izkušenj in sem veliko bolj pripravljena za to delo, kot sem bila leta 2004, ko je bila zame izvolitev presenečenje in ko tudi še nisem imela predhodnih parlamentarnih izkušenj. Dela se veselim, vem pa tudi, da se je v tem času marsikaj spremenilo, da prihajajo novi izzivi in da bo treba tudi marsikaj delati drugače kot pred desetimi leti.«

Kako bi primerjali takratne in današnje razmere v Evropski uniji?

»Leta 2004 je bila največja širitev Evropske unije, kar deset članic je hkrati vstopilo in čutiti je bilo navdušenje in nov zagon. Šlo je za zgodovinski trenutek, ko so nekatere nekdanje članice vzhodnega bloka postale članice EU. Kot Slovenka sem bila izredno ponosna na to, da je Slovenija prva od teh novih članic, prevzela evro in nato tudi predsedovanje Evropski uniji. Slovenija bila takrat v gospodarskem vzponu in dajali so nas za zgled uspešnosti. Na to smo bili izredno ponosni. V vmesnem času pa se je marsikaj zgodilo, bile so krize, od brexita do finančne in migrantske krize – in vse to je povzročilo neke napetosti, razočaranja. Morda so bili ljudje in njihovo blagostanje bolj postavljeni v ozadje, ker so se pač prvenstveno reševale te krize. Migrantska kriza denimo je članice EU razdelila in na tem področju se bo treba v prihodnje bolj potruditi, da se nihče ne bo čutil prisiljenega sprejeti migrantov, če tega ne želi, po drugi strani pa jih nekatere države potrebujejo, še posebej zaradi staranja prebivalstva in potreb gospodarstva, kar vse prinaša nove izzive. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da bo morala Evropa veliko več narediti za zaščito zunanjih meja in postaviti jasna pravila. Če zaradi nezakonitih prehodov meja vlada kaos in se ljudje čutijo ogroženi, to ne prispeva k varnemu počutju ljudi.«

Tudi letos je bila v Sloveniji ena najnižjih volilnih udeležb med državami članicami. Čemu to pripisujete?

»Veseli me, da še vedno okoli sedemdeset odstotkov Slovencev meni, da je naše članstvo v EU nekaj pozitivnega. Ko pa se pripravljamo na volitve, pa menijo, da osem slovenskih poslancev ne bo imelo odločilnega vpliva, v ospredju se postavljajo plače poslancev in že takoj na začetku to pomeni nekaj negativnega, čeprav vemo, da je delo evropskih poslancev naporno in odgovorno in da so plače dogovorjena na ravni EU. Za slovenske razmere so poslanske plače videti visoke, za države, kjer so povprečne plače višje, pa ni tako. To je v Sloveniji prikazano kot problem in tudi to po svoje odvrača ljudi.«

Kako bi odgovorili na dilemo, da osem poslancev iz Slovenije ne more ničesar doseči?

»V Sloveniji smo se odločili, da bomo člani EU, in glede na število prebivalstva ter naš prispevek v skupno blagajno nam pripada osem evropskih poslancev. To je več kot denimo pripada Nemčiji, ki ima 98 poslancev ob 82 milijonih prebivalcev. Naše število res ni veliko, ampak vsak poslanec lahko s svojim delom in prepričljivimi argumenti za naše interese pridobi tudi druge poslance. Zato je glas slovenskih poslancev pomemben in moje izkušnje kažejo, da se marsikaj da doseči. Način dela v EU je tak, da evropska komisija pripravi dokumente, ki jih poslanci dobimo kot poročevalci. Kdor je glavni poročevalec, ima velik vpliv. Ponosna sem na to, da sem bila prva slovenska poslanka, ki sem imela poročilo, in sicer o t. i. europassu (življenjepisu, s katerim se lahko predstavljajo delodajalcem po vsej Evropi). Vpliv poslanca pa je odvisen tudi od njegove aktivnosti, od priložnosti, ki jih ima znotraj nekega odbora, in tudi od osebnega odnosa z drugimi poslanci. Tako lahko marsikaj narediš za svojo državo. V svojem prvem mandatu sem delovala v skupini za manjšine in sem se zavzemala za pravice slovenskih manjšin. Možnosti in priložnosti obstajajo in naš glas se sliši.«

Kako doseči, da bi se mi, državljani, bolj identificirali z Evropsko unijo?

»Zagotovo je pomembno, da tudi mediji v večji meri poročajo o delu Evropskega parlamenta, kar je zdaj precej skopo, več je poročanja o odločitvah Evropske komisije in sveta. Delu Evropskega parlamenta in slovenskih poslancev v njem bi lahko več pozornosti namenil tretji parlamentarni program. Če ni poročanja, ljudje menijo, da poslanci ne delamo nič. V resnici veliko in odgovorno delamo, delo pa je tudi naporno, zlasti zaradi veliko potovanja.«

Poslanci imate tudi možnosti, da se srečujete neposredno z ljudmi in vabite volivce v Bruselj, kar ste tudi vi pogosto izkoristili v svojem prvem mandatu. Imate morda tudi zdaj takšne namene?

»Ena od možnosti za stik z državljani je, da se udeležujemo dogodkov in prireditev v Sloveniji, na katere nas povabijo kot evropske poslance. Druga možnost pa je, da Evropski parlament v določenem obsegu financira obiske iz tvoje matične države. Tu sem vedno koristila pripadajočo kvoto in povabila ljudi, ki so si želeli ogledati Evropski parlament in prisluhniti dvournemu predavanju o delovanju evropskih institucij. Če jih državljani spoznajo iz prve roke, so jim tudi bližje.«

Kako boste osebno organizirali svoje delo in življenje evropske poslanke?

»Običajno je tako, da evropski poslanci živijo doma v Sloveniji in se vozijo na zasedanja, ki običajno trajajo med ponedeljkom in četrtkom, ta čas pa preživijo v Bruslju, kjer potekajo sestanki odborov in delovnih skupin, medtem ko je enkrat mesečno nekajdnevno plenarno zasedanje v Strasbourgu. Tako si zdoma navadno od ponedeljka do četrtka, odvisno tudi od tega, kako zasedajo »tvoji« odbori, konec tedna pa se vračaš v domovino in si tu v stiku z domačimi volivci. Evropski poslanci res veliko potujemo in upam, da bo letalski prevoznik vozil direktno v Bruselj, kar me je ta čas res začelo skrbeti.«

Ko ste bili prvič poslanka, ste imeli mlado družino (vaša hčerka je obiskovala evropsko šolo v Bruslju), kako pa bo zdaj potekalo vaše družinsko življenje, ko ob odraslih otrocih znova odhajate na to dolžnost?

»Po eni strani so veseli in so me ves čas podpirali, po drugi pa se zavedajo, da jim bom odslej manj na razpolago. Otroci so zdaj odrasli, imam že sedem vnukov, dva pa pričakujemo avgusta. Čeprav sem malo žalostna, da bo za vnuke potem manj časa, pa sem tudi odločena, da se jim bom tedaj, ko bom doma, skušala bolj posvetiti.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

pretežno oblačno
vlažnost: 91 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

6/12

ponedeljek

6/13

torek

5/11

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Žirovnica, 18. november 2019

Kirgizija – dežela pod nebeškimi gorami

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Tržič, 19. november 2019

Po balkanskih hribih

PRIREDITVE / Kranj, 19. november 2019

Zmanjševanje odpadkov in izmenjevalnica oblačil

IZLETI / Kranj, 21. november 2019

Na Semiško goro

IZLETI / Šenčur, 23. november 2019

Učka

IZLETI / Kranj, 23. november 2019

Po Napoleonovi pešpoti

 

 
 

 

 
 
 

Poštar stavka le dva dneva / 14:20, 17. november

Pošta?
Kdo jo še sploh rabi?
Kaj vse prodajajo.!
Samo še salame ne.

Nad Belco se je spet sprožil plaz / 14:18, 17. november

Joj, erozija!

Pasijon finančno samostojnejši / 14:16, 17. november

Mami, mami, glej maškare!

Zavrnjena še četrta pritožba? / 22:07, 16. november

Torej bodo imeli Avstrijci 2 leti časa za kvaliteten dopust, da počakajo balkance.

Najbogatejša Slovenca še vedno zakonca Login / 16:05, 16. november

Največji car je Merlak! Ki vlaga v Bohinj. Pa odselil se je, ker ne bo futral svojati z davki v lastni državi..

Sedemindvajset / 12:29, 16. november

Primož:"Naši predniki pred sto in več leti čez veliko lužo odhajali v iskanju boljšega življenja in so pred pol stoletja begunci tam prosili...

Sedemindvajset / 08:07, 16. november

Torej v času stare Jugoslavije..