Na koncu pa pridejo spričevala

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. junij 2019 / 14:15  

Za boljšo šolo (25)

V ponedeljek bodo učenci od prvega do osmega razreda prejeli spričevala ob zaključku letošnjega šolskega leta, učenci devetega razreda so spričevala prejeli že v petek, 14. junija. Za večino otrok se bodo začele dolge, vesele in sproščene počitnice. V vsaki šoli pa bo nekaj učencev, ki se jim bo šolsko leto podaljšalo do konca avgusta, saj bodo v enem od dveh rokov opravljali še popravne ali predmetne izpite. Učenci devetega razreda izpite lahko opravljajo od 17. junija do 1. julija, učenci sedmega in osmega razreda, ki imajo lahko največ dva popravna izpita, pa od 26. junija do 9. julija. Avgustovski rok je za vse učence enak, in sicer od 19. do 30. avgusta. Če učenci na nobenem roku popravnih izpitov niso uspešni, morajo razred ponavljati, le učenci devetega razreda popravne izpite lahko opravljajo še najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu. Popravni izpiti imajo pisni in ustni del pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik, pri drugih predmetih je izpit samo ustni. Kljub temu da pravilnik o ocenjevanju znanja dovoljuje opravljati dva izpita isti dan, razen pri predmetih, ki imajo pisni in ustni del, šole popravne izpite razporedijo tako, da imajo učenci vsaj nekaj dni za priprave na posamezni izpit. Pravilnik določa, da morajo učenci popravne izpite opravljati v desetih dneh po koncu pouka. V priprave na popravni izpit sodi tudi organiziran dopolnilni pouk v šoli. Nekatere učitelje zelo jezi, da se morajo po koncu pouka posebej ukvarjati z učenci, ki se med letom niso sproti učili in niso obiskovali dopolnilnega pouka. Ti učenci ne le niso bili povsem nedejavni pri pouku, velikokrat so z neprimernim vedenjem motili tako učitelje kot učence. Kljub jezi in pomislekom pa se učitelji na koncu potrudijo, da tudi tem otrokom pomagajo na popravnih izpitih priti do pozitivne ocene. Ostane pa grenak priokus in občutek, da privzgajamo takšnim učencem negativno sporočilo, da se jih bodo učitelji na koncu usmilili in jih spustili v naslednji razred. K tem neprijetnim situacijam zagotovo nekaj pripomore tudi naš pravilnik o ocenjevanju znanja, ki določa, da se ocenjuje zgolj doseganje standardov znanja, ne pa tudi učenčevega prizadevanja, vztrajnosti, marljivosti in odnosa do dela. Da bi se izognili tem neprijetnim situacijam ob koncu šolskega leta, bi morale šole zanemarjanje učnih obveznosti veliko bolj problematizirati in sankcionirati že med šolskim letom – vzgojno delo z učenci, obveščanje staršev, mogoče tudi zunanjih institucij. Če bi si več šol zastavilo cilj, da bodo vsi učenci izdelali razred, in o tej nameri obvestili tudi starše ter jih povabili k sodelovanju, bi vsi skupaj temeljito razmislili in naredili načrt, s katerimi dejavnostmi in ukrepi bodo ta cilj tudi dosegli. Nekaterim šolam to uspe.

Popravnih izpitov pa nimajo samo tisti učenci, ki so se med letom premalo učili, temveč tudi otroci s hudimi učnimi težavami, ki jim kljub trdemu delu ni uspelo doseči pozitivnega uspeha. Tem učitelji v pripravah na popravni izpit z veseljem pomagajo. V ponedeljek se bodo v spričevala neprijetno presenečeni zazrli tudi tisti starši, ki med letom niso spremljali otrokovega dela v šoli, in marsikomu bo padlo na misel, da bi se pritožil na zaključne ocene. Iz izkušenj lahko povem, da so ugovori na ocene praviloma neuspešni, saj se učitelji med letom zelo trudijo, da zagotavljajo zakonitost ocenjevanja.