Vstop v Celoto

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 19. junij 2019 / 13:17  

Še nekaj razmišljanj o našem telesu. Zapisali smo, da si naše telo vse zapomni. Kar razum pozabi, se bo telo vedno spomnilo. Drugi del (pozabljene) resnice o našem telesu je naslednji: moje telo ne odraža le mene. Natančneje rečeno: občutki v telesu, še posebno tisti bolj skriti, mi lahko dajo informacije o meni in o drugih, o tukaj in sedaj in o drugih časih, o tem prostoru, kjer sem, in o prostorih, kjer nisem. Moje telo je v resnici delček ogromnega, gigantskega sistema, ki ga naš razum ne more dojeti. Prek globokih in nežnih telesnih občutij v sebi lahko začutimo celovitost bivanja. Biti povezan s celoto je velika milost. Celota pomenijo prejšnji in sedanji časi, jaz in vsi ljudje, prostor, kjer stojim, in vsi drugi prostori, kjer me ni. Doživetje celote bivanja nas tako zelo zaznamuje, da nikoli več nismo isti, kot smo bili prej. In še ena čudna zakonitost je. Središče celote sem zase vedno jaz. Vse je usklajeno, vse je prav, vsakdo je na pravem mestu. Jaz sem najpomembnejši in hkrati so vsi drugi popolnoma enako pomembni. Nekako smo na istem nivoju. Vsi pripadamo nečemu, kar nas zelo presega. Čutimo brezmejno pripadanje vsem bitjem in vsemu stvarstvu. Hkrati se zavedamo, da nas povezuje ravno ta Pripadnost. Vse je v gibanju in hkrati vse miruje. Sebe doživljamo kot bitje v procesu razvoja, ne glede na veselje in trpljenje. Pravzaprav svoje trpljenje doživimo kot del procesa zorenja. Cilj je postati boljši človek in to dobroto deliti z drugimi. V območju Celote nimamo problemov dati sočutje in ljubezen samemu sebi in sočloveku. Vemo, da nam pripada. Tak občutek telesnega življenja nam da slutnjo o Enosti znotraj in zunaj. S podobnimi vprašanji se od vekomaj ukvarja filozofija, religija.

Mi pa smo zadovoljni s tem, kar vidimo in slišimo. Na televiziji nam prodajajo novice dneva in menimo, da smo seznanjeni. Zadovoljni smo s tistim, kar pojemo in zlijemo v usta. Siti smo in pravimo, da je to pravi »life«. Kupimo nov avto in čutimo ponos. Letimo v Ameriko, objavimo na Facebooku in hvalimo tehnologijo. Vse to ni nič v primerjavi s tem, kar nam je na razpolago.

Dragi človek! Kako je mogoče, da si dovolil tako spustiti nivo bivanja in nivo svoje sreče? Zakaj se zadovoljiš z majhnimi dobrinami, ko ti je na razpolago neskončna radost bivanja? Dobil si razum, vendar ga uporabljaš proti sebi. Oddaljuješ se od sebe in bližnjega. Dobil si telo, a ga ne poslušaš. Tvoja pravica je, da si povezan z vsemi ljudmi. Zakaj se ji odrekaš in postavljaš samo sebe na prvo mesto? Šele ko boš razvil sočutje in ljubezen do sočloveka in sebe, se boš smel postaviti v središče, ker ti bo dana celost bivanja. Med nič in Celoto je naše telo. Moramo ga spoštovati in imeti brezpogojno radi. Dobili bomo zadoščenje. Že navadno poslušanje telesa prinaša čudeže v naš vsakdanjik.