Miha Naglič je predstavil svojo novo knjigo Žirovski besednjak. / Foto: Tina Dokl

Od ablaka do župnika

O besedah z gorenjskega juga je tekla beseda na 129. Glasovi preji v začetku junija v Žireh. Miha Naglič, ki je bil tokrat v vlogi gosta, ne voditelja, kot smo vajeni, je namreč predstavil svojo novo knjigo z naslovom Žirovski besednjak.

Filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa, ki je vodil največ Glasovih prej doslej, se je na zadnji Preji znašel v obrnjeni vlogi – kot njen gost. V pogovoru z voditeljico Moniko Tavčar je predstavil svojo peto knjigo Žirovski besednjak, v kateri skozi avtorsko razlago petsto izbranih besed predstavi Žiri, Žirovce in njihove sosede. Ob naslovu bi pomislili, da se v knjigi skriva slovar narečnih žirovskih besed, pa ni tako, čeprav je prva beseda ablak, oblak po žirovsko. Idejo za knjigo je dobil leta 1998 v Franciji, kjer je tistega leta izšla knjiga Slovar 21. stoletja francoskega ekonomista in publicista Jacquesa Attalija. »Ob izteku dvajsetega stoletja so bile aktualne debate, kako bo v novem stoletju, bila so različna ugibanja, kaj nas bo doletelo. Attali je svoj pogled razložil na način, da je izbral določene besede in pod vsako napisal mini esej. Njegov pristop sem uporabil tudi sam,« je razložil Naglič. Izbral je namreč določene besede in jih razložil v žirovskem kontekstu.

Miha Naglič je že več kot štirideset let vpet v vsestransko kulturno delovanje v Žireh in zunaj njih. »Skrb za ohranjanje žirovske preteklosti je, lahko rečemo, njegov način življenja, ki ga odkriva tudi nova knjiga. V njej je zbrano bogato avtorjevo znanje o Žireh in Žirovcih,« ga je v uvodu predstavila Monika Tavčar, preden so se obiskovalci v žirovski kinodvorani ob predvajanju dokumentarnega filma Življenje od znotraj režiserja Reneja Maurina preselili v leto 2001. V filmu, v katerem poleg Mihe Nagliča nastopata še dva njegova nekdanja sošolca, to sta Peter Mlakar in že pokojni Ivan Kosovel, ga je bilo mogoče spoznati še z druge strani, kot ga sicer poznajo v Žireh. »V Žireh me poznate predvsem po mojem delu s področja kulture, ki je precej stvarno, v filmu pa so prikazane še druge razsežnosti. V knjigi, kot že naslov pove, je poudarek na besedah, v njej ni nobenih slik, film pa je izrazito slikoven. Vsebina knjige in filma sta dva povsem druga svetova.« Slike oziroma fotografije se pojavijo samo na naslovnici, ki jo je oblikoval Stane Kosmač, prikazujejo pa različna človeška čustva. »Domneval je namreč, da bo knjiga glede na vsebino pri nekaterih bralcih izvabila smeh, drugi bodo jezni, spet tretji začudeni ...,« je oblikovalčevo razlago povzel Naglič. V knjigi je zbral petsto besed, ob čemer pa je moral priznati, da pri tem ni uporabljal nobenega posebnega ključa, besede so se spontano nabirale skozi leta. »Že leta 2017 jih je bilo več kot štiristo in takrat sem si postavil mejo petsto besed. Brez težav pa bi dodal še kakšno, v njej recimo ni besed ata in mama, pa sta najpomembnejši osebi v življenju vsakega človeka.« Kljub temu pa vsaj za zdaj ne razmišlja o nadaljevanju knjige. »Lahko bi dodal še petsto novih besed, pa ne vem, če bi imelo pravi smisel. Ne predstavljam si, kakšen ''špeh'' bi to nastal.« Besede je v knjigi razvrstil po abecednem redu, glede na pristop pri njihovem razlaganju pa se delijo v tri skupine. »V prvi skupini so besede, ki so napisane na novo za to knjigo, v drugi skupini so odlomki iz mojih starejših tekstov, v tretji pa sem navajal odlomke iz del drugih avtorjev in pripisal samo svoj komentar,« je pojasnil Miha Naglič in dodal, da je knjiga specifično žirovska. »Vsak kraj bi lahko imel tako knjigo z istimi besedami, a bi imele povsem druge razlage.«

V nadaljevanju sta se Miha Naglič in Monika Tavčar posvetila nekaterim naključno izbranim besedam iz knjige. Med njimi najdemo tudi besedo Pariz, za katero je Miha Naglič prav tako našel povezavo z Žirovci. »Pravijo, da ne moreš iti za dlje časa po svetu, ne da bi kjerkoli na planetu srečal Žirovca,« je razložil Naglič in dodal, da se mu je to potrdilo v Versaillesu, kjer je naletel na Staneta Jurco iz Žirovskega Vrha. »Pričakoval sem, da me bo recimo vprašal, kaj si je še vredno ogledati, pa ga je zanimalo samo, koliko sem plačal za letalsko vozovnico. Bil je ves srečen, ko je ugotovil, da je priletel ceneje,« se je posmejal. V knjigi je tudi nekaj tipično žirovskih besed, kot so ablak, čipke ali številne besede s korenom -žir-, druge pa na prvi pogled nimajo nobene zveze z Žirmi, kot je recimo Anophthalmus bojani. A tudi drobno bitje, ki se skriva pod tem latinskim imenom, je Žirovec. Gre namreč za jamskega hrošča, ki ga je v eni od žirovskih jam odkril Bojan Kofler in ga poimenoval po sebi. Podobno je z zahodnoevropsko močvirsko krčnico, redko rastlinsko vrsto, ki na prvi pogled nima nobene povezave z Žirmi, a naj bi v Sloveniji rasla samo v Žireh. »V Žireh naj bi bilo najbolj vzhodno nahajališče te rastline v Evropi.« Potem je tu še Multidiscus zhiriensis. Za tem nenavadnim imenom se skriva najstarejše bitje, ki je kdaj živelo na Žirovskem in se je ohranilo do danes, čeprav le v kamnu. Gre namreč za 252 milijonov let star mikrofosil.

Precej bolj v žirovski kontekst gredo besede prekrižat-posukat-posukat-predet. »Pri teh besedah sem si pomagal z razlago žirovske pisateljice Tončke Stanonik,« je priznal Naglič. Gre namreč za neke vrste klekljarsko »poštevanko«, ki se uporablja pri učenju klekljanja. Moniko Tavčar je zanimalo še, kakšna zgodba se skriva za besedo Ellis Island. »Na tem otoku pred New Yorkom je bila karantena, skozi katero so morali vsi, ki so okrog leta 1900 želeli v Ameriko. To je verjetno tisti kraj na svetu zunaj Slovenije, skozi katerega je šlo največ Žirovcev – v tistih letih jih je šlo tam skozi več kot sedemsto.« Naglič je pojasnil še, kako so Žiri povezane z besedama morje in Umag. »Morje je bilo za Žirovce dolgo zelo daleč. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so začeli hoditi na letovanje v naselje Zlatorog pri Umagu, kjer je imela tovarna Alpina v zakupu počitniške hišice.« Poimenovanje Umag pa se je med Žirovci prijelo tudi za del Žirov, kjer so postavili nekaj manjših montažnih hiš, ki so Žirovce, vajene večjih zidanih hiš, spominjale na počitniške hiše v Umagu. Pod geslom ženitev, ki si ga je izbral Miha Naglič, pa se skriva razlaga, kako so se na Žirovskem v preteklosti ženili in možili. Žirovski moški so najprej izbirali med Žirovkami oziroma Žeroukami, nato so prišle na vrsto Poljanke oziroma Palanke, za njimi Rovtarke in na koncu še Tolminke oziroma Taminke. »Med Tamince pa ne sodijo Idrijčani, ki so bili za nas od nekdaj meščani in zato nekaj boljšega, nam nedostopnega,« je razložil Naglič in razložil še prednostni vrstni red Žirovk na tem področju. Najbolj so bili zaželeni prišleki, zlasti tisti, ki so prišli opravljat državno službo in so imeli tako zagotovljeno stalno in solidno plačo, raje kot malega kmeta pa je Žirovka vzela šuštarja oziroma čevljarja, da je bilo ob veliko dela pri hiši tudi malo denarja. Eno od gesel pa je tudi listina – gre za dokument, s katerim je cesar Ferdinand prvi takratni občini Žiri podelil sejemske pravice, in sicer okrog leta 1840. »To je verjetno eden naših najstarejših od teh dragocenih dokumentov; pred leti je poniknil, lani pa smo ga našli v precej slabem stanju.« Listino so zdaj restavrirali, jutri pa jo bodo v okviru Poletne muzejske noči v Kulturnem središču Stare Žiri prvič javno predstavili v sklopu predavanja vodje centra za restavriranje in konzerviranje v Arhivu Republike Slovenije dr. Jedert Vodopivec. Ob koncu je Miha Naglič na vprašanje, ali si želi, da bi to knjigo imel vsak Žirovec, odgovoril, da to srčno upa. »Jaz sem jo zdaj dal iz rok, knjige pa imajo potem svojo usodo.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 28°

pretežno jasno
vlažnost: 48 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

11/30

nedelja

13/32

ponedeljek

16/32

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

PRIREDITVE / Sv. Jošt nad Kranjem, 18. avgust 2019

Praznovanje žegnanjske nedelje

PRIREDITVE / Gozd, 18. avgust 2019

Srečanje harmonikarjev, pevcev in godcev

PRIREDITVE / Senično, 18. avgust 2019

Vaški semenj

PRIREDITVE / Cerklje, 18. avgust 2019

Sveta maša na Krvavcu

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Turistično-kopalni izlet v Izolo

PRIREDITVE / Kranj, 20. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Kolesarski izlet

IZLETI / Sebenje, Tržič, Kovor, 20. avgust 2019

Z rednim avtobusom in kolesi po doživetja narave, zgodovine in podeželja

 

 
 

 

 
 
 

Lovci zavračajo očitke, da ne lovijo volka / 21:18, 17. avgust

Če bi bila naša politika sposobna do tega sploh nebi prišlo.

Gorenjski župani na dopustu / 21:15, 17. avgust

Zakaj naši politiki tako radi hodijo v Srbijo?
No nas je 1991 leta napadel? Srbska Vodka.

Nova civilna družba / 19:18, 17. avgust

V šali bi rekel:

grem stavit, da je Kavčič dal Nagliču za pir, da ta dela na GG reklamo zanj.

Vrednote moramo živeti / 19:14, 17. avgust

"V naši družbi velikokrat rečemo, da nimamo več vrednot. Ni res, vrednote so, samo premalo jih živimo."____________Bolj nesmiselnega stavka ...

Nova civilna družba / 20:00, 16. avgust

V Sloveniji ni enga, da ne bi bil koruptiven.
Zato pa smo tam kjer smo bli, oziroma bomo, tam kjer smo bli.

Tabla kot okno v širni svet / 16:08, 16. avgust

To v času interneta spoh ni zanimivo.
Dolgčas, stara fora.
Zanimivo bi pa bilo, če bi v Manili stala tabla:
ROVTE 10097 km.
Samo tega filma ne boste vidl.

Na robu Lesc prostor za še en kamp / 23:23, 15. avgust

No, novi kamp bo pa vsekakor konkurenca tako Radolci, Šobcu in Zaki ! Zaka je poleti polna do vrat, nisem pa še slišal, da bi bil Šobec pohn...