Vrh, tožbi, predstavitvi ...

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 14. junij 2019 / 16:15  

Ta teden sta se predstavila Rok Čeferin in Mojca Prelesnik, kandidata za ustavnega sodnika in informacijsko pooblaščenko. V Strasbourgu o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke.

Predstavila sta se Čeferin in Prelesnikova

V predsedniški palači sta v sredo potekali predstavitvi kandidata za ustavnega sodnika Roka Čeferina in kandidatke za informacijsko pooblaščenko Mojce Prelesnik, ki je tudi aktualna informacijska pooblaščenka. Čeferin je med drugim poudaril, da se mora pravo človekovih pravic prilagoditi družbenim spremembam, sicer izgubi stik z realnostjo in ne zmore več učinkovito reševati družbenih problemov, in da bo med prihodnjimi izzivi ustavnega sodišča tudi varstvo človekovih pravic v času razvoja digitalne tehnologije. Prelesnikova, ki je tudi aktualna informacijska pooblaščenka, pa je med drugim ocenila, da je za njimi uspešen, zaradi uvedbe evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov pa tudi prelomen mandat. Prav prilagajanje evropski uredbi bo ena osrednjih nalog Urada informacijskega pooblaščenca v prihodnjem obdobju, je dodala.

Vrh koalicije o naslednjih proračunih

Na ponedeljkovem vrhu koalicije in vladne ekipe na Brdu pri Kranju so se dogovorili, da bosta prioriteti državnega proračuna v prihodnjih letih zdravstveni in pokojninski sistem. Odhodki za pokojninsko in zdravstveno blagajno se bodo v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za od dvesto do tristo milijonov evrov, je po koncu vrha napovedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Dogovorili so se tudi, da bo državni proračun v prihodnjih dveh letih izkazoval proračunski presežek na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda. Bertoncelj si ob tem želi javni dolg znižati na 65 oz. 61 odstotkov BDP ter do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti.

V Strasbourgu o tožbi zaradi Ljubljanske banke

Na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu so v sredo opravili ustno obravnavo o vprašanju, ali je meddržavna tožba Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij dopustna. Slovenija je tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, v njej pa hrvaškim sodiščem očita, da sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožba temelji na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči, slovenski zahtevek za odškodnino pa znaša 429,5 milijona evrov. Medtem ko so hrvaški odvetniki na obravnavi na ESČP zagovarjali tezo, da tožba ni dopustna, ker pri primeru LB ne gre za navadno tožbo komercialne banke, ampak dejansko za gospodarske interese držav, pa je slovenska stran zatrjevala, da gre pri vsej zadevi za arbitrarno delovanje hrvaških vladnih in sodnih oblasti, da bi zaščitili hrvaška podjetja pred izterjavo dolgov do LB.

Na sodišču EU pa o »arbitražni« tožbi

Sodišče Evropske unije pa je za 8. julij razpisalo ustno obravnavo glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. Sodišče EU bo namreč presojalo hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava. Kot je znano, je Slovenija hrvaško stališče zavrnila že februarja v odgovoru Sodišču EU in vztraja, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji konkretno krši evropska pravila in politiko, saj Sloveniji preprečuje izvajanje prava EU na določenih delih slovenskega ozemlja.

Preiskovalna komisija o pregonu Kanglerja

Državni svet je v sredo potrdil zahtevo, da državni zbor odredi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. Po besedah pobudnika zahteve državnega svetnika Marjana Maučeca mora biti nekaj narobe s tem, da je nekdo dvajsetkrat na zatožni klopi, pa nikoli dokončno obsojen. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal, da ne želi posegati v delovanje pravosodja, vendar pa mora obstajati način, da nekdo odgovarja, če pride do zlorabe oblasti. Indici, da je prišlo do vpliva politike, po njegovi oceni obstajajo, preiskovalna komisija pa naj ugotovi, ali to drži, je dodal.

Harij Furlan vrhovni državni tožilec

Vlada je pred dnevi vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana imenovala za vrhovnega državnega tožilca na vrhovnem državnem tožilstvu.