V spomin materi in prijatelju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 16:56  

V nedeljo bo minilo sto let, odkar so v Žirovnici slovesno odkrili spominski plošči, ki sta povezani s pesnikom dr. Francetom Prešernom – eno njegovi materi Mariji Prešeren, rojeni Svetina, drugo prijatelju jezikoslovcu Matiji Čopu.

Spominski plošči sta še vedno vzidani na pročeljih obeh hiš v središču Žirovnice, kjer so ju odkrili pred stotimi leti, na Binkoštni ponedeljek 9. junija 1919. »V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop, velikan učenosti,« piše na Poharjevi hiši s številko 14, v kateri je danes poleg Čopove spominske zbirke in Arheološke razstave Ajdna tudi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Sto metrov dlje proti glavni cesti je domačija Pr' Muhovc s hišno številko devet, kjer na plošči nad vrati piše: »V tej hiši je bila doma Marija Prešeren, rojena Svetina, mati pesnika dr. Franceta Prešerna.« Danes v hiši živi in zanjo zgledno skrbi Janez Triplat.

O dogodku je v petek, 13 junija tistega leta, na drugi strani spodaj poročal Slovenec, političen list za slovenski narod: »Binkoštni pondeljek popoldne sta se odkrili v Žirovnici dve spominski plošči: 1. materi pesnika Prešerna, Mariji Prešeren, rojeni Svetina; 2. Matiju Čopu. Udeležba pri slavnosti je bila mnogoštevilna. Celo naš vrli, Mohorjanom dobro znani slovenski zgodovinar, g. kanonik Josip Gruden, se je pripeljal iz Ljubljane, dasi še ni popolnoma zdrav. Upamo, da ga je izlet v sveži gorenjski zrak telesno in duševno okrepil, Slavnost se je pričela z govorom mons. Toma Zupana.«

Obe plošči so odkrili na pobudo dveh zavzetih prešernoslovcev, tudi daljnih pesnikovih sorodnikov Toma Zupana in Ivana Svetine. Ob tem so pripravili tudi manjše skupno slavje. »Le nekaj mesecev po koncu prve svetovne vojne dogodek velja za enega prvih te vrste v novem državnem okviru Kraljevine SHS, hkrati pa je tudi del širših Zupanovih prizadevanj, saj je postavil tudi plošče na grobove Prešernovih sorojencev. Za razliko od teh omenjeni plošči veljata za javna spomenika,« pripoveduje diplomirani zgodovinar Ivan Smiljanić, ki je pred leti med študijem zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti v seminarski nalogi raziskoval, katere ženske v naših krajih so pred začetkom druge svetovne vojne dobile spominsko obeležje.

»Da so omenjeni plošči odkrili pred stotimi leti, sem odkril med raziskovanjem ob pomoči ključnih besed, starih rokopisov in v digitalni knjižnici. Doslej tega ni nihče raziskoval niti omenjal,« pove Smiljanić in dodaja, da so bile ženske pri postavljanju spominskih obeležij zapostavljene. Prvi spomeniki ženskam so bili posvečeni cesaricam in soprogam aktualnih avstrijskih cesarjev. Za prvi primer na Gorenjskem tako velja obeležje Josipini Turnograjski na gradu Turn. Gre za kopijo njenega nagrobnika iz Gradca, ki ga je postavil njen brat. Prvi javni spomenik pa so odkrili dobrotnici Josipini Hočevar na Linhartovem trgu v Radovljici.

Kot je povedal Ivan Smiljanić, je spominska plošča Mariji Prešeren zanimiva tudi kot prvo obeležje ženski, postavljeno na Slovenskem po prvi svetovni vojni, in sploh prvo obeležje staršu kakega znamenitega Slovenca. »Naslednja je tako ploščo v kraju Vrzdenec dobila Cankarjeva mati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so pa te plošče v modi šele v današnjem času, ko so na primer odkrili plošče mamam Rudolfa Maistra in Leona Štuklja, očetu Hermana Potočnika - Noordunga ...« pove Smiljanić, ki ta čas sicer pripravlja magistrsko nalogo na temo kulta dr. Franceta Prešerna v času socialistične Jugoslavije.

Da se je po odkritju obeh plošč ob pesmi in cvetju začela prosta zabava na vrtu Svetinove gostilne, še piše v Slovencu: »Prav dobro izvežbani pevski zbor je pridno prepeval. Srečolov je prinesel koroškim beguncem 337.40 kron. Nekateri gostje so po srečolovu kmalu odšli. Drugi so vztrajali do 21. ure. Pred odhodom so pevci priredili podoknico mons. T. Zupanu, ki je bil ta večer gost profesorja Svetine. S tem se je lopo uspela slavnost zaključila.«