Muzejsko-planinska transverzala

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zgornja Gorenjska / četrtek, 6. junij 2019 / 07:39

V sklopu projekta Neverjetne gore je nastala Gorenjska muzejsko-planinska transverzala, v katero so vključeni obiski šestih muzejev in vzponi na 23 planinskih vrhov.

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so predstavili projekt Neverjetne gore, v katerem sodeluje šest gorenjskih muzejev (Gornjesavski muzej Jesenice – Slovenski planinski muzej, Gorenjski muzej, Loški muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Tržiški muzej in Čebelarski muzej – Muzeji radovljiške občine). V vsakem muzeju so pripravili zanimivo razstavo, v kateri prikazujejo presežke, zgodbe in predmete, povezane z gorami.

V sklopu projekta pa je nastala tudi Gorenjska muzejsko-planinska transverzala, v katero je vključen ogled omenjenih šestih muzejev in vzpon na 23 planinskih vrhov oziroma planinskih koč. Zasnovala jo je Jelena Justin, ki je povedala, da s transverzalo »muzeje povežemo čez hribe«. Trudila se je, da bi bila pot primerna za vse, vključila je vzpone na Dovško Babo, Golico, Stol, Zelenico, Roblek, Prevalo, Dobrčo, Kriško goro, Tolsti vrh, Storžič, Srednji vrh, Cjanovco, Sv. Jakob, Kokrsko sedlo, Kalško goro, Kalški greben, Vrh Korena, Košutno, Veliko planino, Jošt, Križno Goro in Lubnik. V transverzalo je vključen tudi obisk šestih muzejev. Pohodniki naj bi transverzalo (v celoti ali deloma, lahko bodo obiskali tudi samo muzeje) prehodili v letu dnu, pri tem pa zbirali žige vrhov, postojank in muzejev in vpisovali gesla v knjižico oziroma vodnik. Ob koncu bodo prejeli eno od privlačnih nagrad.

Kot je dejala Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki je koordinatorica projekta, s projektom želijo privabiti posameznike, družine, pohodnike, planince in vse, ki jih veseli gibanje in raziskovanje tako v muzejih kot v naravi.

Potekal pa bo tudi geolov, ki je zabavna igra iskanja skritih zakladov s pomočjo satelitske navigacije GPS. V muzejih in na nekaterih vrhovih bodo postavljene posebne škatlice, ki jih bodo iskali »geolovci«. Pri nas se z geolovom ukvarja dva tisoč ljudi, prihaja pa tudi veliko geolovcev iz tujine, zlasti poleti. Igra je del mednarodne igre Geocaching, je povedal predsednik slovenskega društva Geocaching Igor Čabrian.