Srečanje gorenjskih planincev

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zgornja Gorenjska / ponedeljek, 3. junij 2019 / 09:34  

Gorenjski planinci so se v nedeljo zbrali v Krmi, kjer so obeležili devetdesetletnico Planinskega društva Gorje in šestdesetletnico Kovinarske koče.

Krma – Muhasto majsko vreme je bilo vendarle naklonjeno gorenjskim planincem, ki so se v nedeljo zbrali na slovesnosti pri Kovinarski koči. Tradicionalno srečanje so posvetili praznovanju dveh obletnic: 90-letnici Planinskega društva Gorje in 60-letnici Kovinarske koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. »Prijeten je občutek, da v naših, planinskih krogih še vedno, tako kot na začetku, obstaja volja in nesebična pripravljenost stopiti skupaj, se dogovoriti in postoriti delo v dobro vseh nas in v spoštljiv spomin naših predhodnikov,« je zbrane planince nagovorila predsednica Planinskega društva Javornik - Koroška Bela Olga Oven. »Temu rečemo planinska zavest, lahko tudi planinsko prijateljstvo ali pa način življenja, ki nam izoblikuje etične in moralne vrednote. Planinski prijatelji smo prijatelji za vedno.«

Gorjanci so bili že v davnini tesno povezani s svojimi planinami in gorami, je poudaril predsednik Planinskega društva Gorje Jože Kosmač. »Zagotavljale so jim preživetje, tudi zaslužek, po njih so pasli živino, drvarili, oglarili ter iskali in kopali rudo. Bivali so na planinah in pod gorami, ki so zvabile prve gorjanske vodnike na svoje vrhove.« Kot je začetke organiziranega planinstva v Gorjah opisal Kosmač, se je večina prvih gorjanskih ljubiteljev gora najprej priključila radovljiškemu planinskemu društvu. To je bilo v času, ko so na prelomu prejšnjega stoletja, z namenom ohraniti gore slovenske, začele nastajati podružnice slovenskega planinskega društva, se graditi planinske koče in urejati planinske poti. »Sčasoma pa je rasla želja, da bi v Gorjah ustanovili svojo podružnico; tako so na pobudo Krišpina Ogrisa in Franca Razingerja 26. maja 1929 ustanovili podružnico slovenskega planinskega društva v Gorjah. Z veliko vnemo in predanostjo so se lotili dela in organizirali pohode. Že naslednje leto so lepo speljali pot skozi Pokljuško sotesko do Pokljuške luknje in skoznjo na staro Pokljuko. Preko navpičnega ostenja Zgornjega vrtca so zgradili mostovž, galerije, ki so omogočile prehod v Ribjo dolino in po njej do Mrzlega studenca. To je bila takrat najkrajša, deseturna pešpot iz Gorij na Triglav. Še isto leto so uredili tudi dostopno pešpot do Kamnite babe nad Poljanami,« je zgodovino društva na kratko povzel Kosmač. Nekatere je zanimal tudi podzemni svet in že leta 1933 so ustanovili jamarski odsek, ki ga je vodil navdušeni planinec Simon Zima. Danes njegovo delo nadaljuje samostojno Jamarsko društvo Gorje.

Društvo je že kmalu po drugi svetovni vojni dobilo v upravljanje današnji dom Planika pod Triglavom in Tržaško kočo na Doliču. Obe so obnovili, kočo na Doliču, ki jo je podrl sneg, so celo na novo zgradili in v sedemdesetih letih temeljito obnovili in povečali. A tudi novo stavbo je po petintridesetih letih delovanja v prvih mesecih leta 2009 porušil snežni plaz s Kanjavca. »Potrebni sta bili nepopisna volja in vztrajnost, da so naši požrtvovalni člani počistili ruševine in na starih temeljih zgradili zmanjšano, a lepo začasno kočo. Cilj društva je, da bi nekoliko višje od sedanje zgradili novo, večjo kočo, na mestu, ki bo varno pred plazovi.« je še napovedal Jože Kosmač.