Lebdeče podobe z mačko

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 2. junij 2019 / 21:29  

V razstavišču kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav razstavlja akademska slikarka Meta Šolar.

Kranj – V veliki avli Zavarovalnice Triglav se tokrat predstavlja akademska slikarka mlajše generacije Meta Šolar, ki živi in ustvarja v Radovljici, izkušnje in umetniški navdih pa črpa tudi v tujini – diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je en semester študirala na UAS Novia na Finskem, pred tremi leti je gostovala na rezidenci Cité Internationale des Arts v Parizu, v veliki meri pa jo navdušuje pretekla in aktualna japonska umetnost. Od tod tudi naslov razstave. Lebdeče podobe je namreč prevod za japonsko besedo »ukiyo-e«, ki označuje način upodabljanja kabuki igralcev, sumo borcev, lepotic in gejš na eni in tudi ljudskih pripovedk in lepot japonske krajine in gore Fudži na drugi strani, ki je bil na Japonskem uveljavljen predvsem v 19. stoletju.

Šolarjeva svoje osrednje ustvarjalno zanimanje posveča človeški figuri, katere upodabljanje je v zgodovini umetnosti sicer ena najpogostejših likovnih praks, a kot je ob odprtju razstave poudarila umetnostna zgodovinarska Anamarija Stibilj Šajn, avtorica deluje v kontekstu ohranjanja in hkrati nadgradnje klasičnega likovnega izročila, pri tem pa je odločna in predana ustvarjalka sodobne različice nove figuralike: »Šolarjeva je našla samosvojo pot, ki ji omogoča raziskovanje slikarskega medija na eni strani in na drugi vsebinsko raziskovanje človekove identitete, odnosov, psiholoških stanj ter možnosti, samozavedanja in odkrivanja lastnega jaza.«

V živahnih barvnih odtenkih, ki na gledalca vedno znova delujejo pozitivno, občudujemo likovne elemente in obenem razbiramo zgodbo, ki nam jo slikarka pripoveduje. »Najprej me zanima likovno, počasi plastim, gradim kompozicijo, dodajam vzorce, in če imam občutek, da še kaj manjka, to vključim v sliko. Čez nekaj časa se ozrem nazaj za zgodbo, ki jo slikam. Včasih do zgodbe pridem hitro, spet drugič traja dlje. Kot je treba odstopiti od slike, da bi jo bolje videl, tako jaz potrebujem časovni odstop, da v njej poiščem tisto, kar želim,« pripoveduje Šolarjeva, ki tako ločuje proces ustvarjanja od procesa kritičnega razmišljanja.

Slikarka sicer prisega na ženske like, ki so realni in prepoznavni, a jih pogosto opazujemo iz nevsakdanjih zornih kotov, ne vidimo jim obraza ali pa je ta na različne načine zakrit. »Nadene jim ''maske'', čeznje povleče slikarsko tkanino različnih vzorcev, nanje usmerja pogled z zadnje strani, ali jih predstavlja kot odsev v zrcalu. Naredi jih skrivnostne, neznane in irealne.«

Avtorica se tako ukvarja tudi s fenomenom gledalčevega pogleda. Od slednjega je odvisno, kako zaživijo te odkrito-zakrite lepotice, ki jim slikarka rada dodaja tudi mačko. Šolarjeva pripoveduje še o sliki Narcissus Ocean, platnu velikega formata, za katerega je našla navdih v umetnosti sodobne japonske umetnice Yayoi Kusama. »V šestdesetih letih se je predstavila na bienalu v Benetkah. Ni bila vabljena umetnica, ampak je šla tja in postavila svoj Narcissus Garden. Sama sem naslikala to sliko, in še preden sem ji dala naslov, sem si ogledala fotografije tistega dogodka v Benetkah. Bila sem navdušena.«

Kot je povedala namestnica direktorice OE Kranj Zavarovalnice Triglav Mihaela Perčič, je razstava navdušila sodelavce takoj, ko je bila postavljena. Na ogled bo do konca junija.