Boj za mesto komisarja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 31. maj 2019 / 07:22

Po koncu evropskih volitev se je začel boj za komisarsko mesto v novi Evropski komisiji. Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je v zvezi z prisluškovalno afero opravila nova zaslišanja.

Pričanja o prisluškovalni aferi

Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je v sredo na zaprti seji v zvezi s prisluškovalno afero zaslišala bivšo slovensko agentko v arbitraži o meji s Hrvaško Simono Drenik, slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in nekdanjega direktorja Sove Andreja Rupnika. Vsebina pogovorov je ostala tajna, predsednik komisije Matej Tonin (NSi) pa je po seji povedal, da se pričanji biv­ših direktorjev Sove Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča, ki je pričal že pred časom, ne skladata s pričanjem Simone Drenik. Tonin je še napovedal, da bodo 4. junija opravili pogovore še s preostalimi bivšimi direktorji Sove in nadaljevali s preverjanjem, kateri del zgodbe drži. Ob tem je dejal, da je ena ključnih ugotovitev sredinih pričanj, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku, je povedal Tonin in dodal, da zato ne morejo izključiti možnosti, da je hrvaška obveščevalna služba za svoje interese pridobila kogarkoli, ki je bil blizu informacijam o postopkih slovenske strani. Zadnja pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in ozaveščenosti, Sekolec, ki so ga ujeli v prisluhe z Drenikovo, pa je pred komisijo izrazil obžalovanje za svojo napako, je še dejal.

Politični boj za komisarsko mesto

Prah po evropskih volitvah se niti še ni polegel, že se je začelo politično prerivanje za mesto komisarja v prihodnji Evropski komisiji. Predsednik SNS Zmago Jelinčič se je predsedniku vlade Marjanu Šarcu v dopisu stranke in njene poslanske skupine predlagal kar sam. Med imeni, ki se najpogosteje omenjajo v zvezi s kandidaturo za komisarsko mesto, mediji in tudi v njeni stranki SD izpostavljajo predvsem vnovič izvoljeno evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki je na nedeljskih volitvah od vseh kandidatov v Sloveniji prejela največ preferenčnih glasov. V SDS so v prvi plan potisnili njihovega poslanca Anžeta Logarja, kot možna kandidata pa se omenjata tudi Miro Cerar, zunanji minister in predsednik SMC, in Karl Erjavec, obrambni minister in predsednik DeSUS. Poglejmo še, kdo bi bil v Sloveniji izvoljen v evropski parlament, če bi šteli samo preferenčni glasovi: Tanja Fajon iz SD (preferenčnih 53.472 glasov), Irena Joveva iz LMŠ (41.804), Romana Tomc (40.278) in Milan Zver (26.118) iz SDS, Igor Šoltes z liste DeSUS (21.017), Ljudmila Novak iz NSi (19.178), Angelika Mlinar z liste SAB (15.070) in Zmago Jelinčič iz SNS (14.293). Kot je znano, Šoltes, Mlinarjeva in Jelinčič v novem evropskem parlamentu ne bodo sedeli, saj so bili izvoljeni še Franc Bogovič (SLS), Milan Brglez (SD) in Klemen Grošelj (LMŠ).

Vodstvo Adrie pri premierju Šarcu

Portal Siol je v sredo poročal, da so se predstavniki Adrie Airways prejšnji teden sestali s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, pri katerem naj bi iskali pomoč države za letalsko družbo. Siol je navedel, da naj bi nemški lastniki premierju dejali, da bodo morali v nasprotnem primeru Adrio zapreti in odpustiti več sto ljudi. Prejeli naj bi odgovor, da bo vlada poskrbela za normalne letalske povezave Slovenije s svetom z Adrio Airways ali brez nje. Iz Adrie so kakršnokoli izsiljevanje demantirali in pojasnili, da je šlo le za spoznavno srečanje, na katerem je glavni izvršni direktor Adrie Airways Holger Kowarsch predsedniku vlade podal informacije o planu poslovanja v prihodnje, pogovor pa je tekel tudi v smeri sodelovanja v času slovenskega predsedovanja EU ter vplivu medijskih poročanj na poslovanje Adrie. Iz Šarčevega kabineta pa so sporočili, da je Adriino vodstvo predstavilo poslovanje in želelo pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev.

Na Kredarici največ snega letos

Hladna fronta je v zadnjih dneh v visokogorje, predvsem v Julijske Alpe, prinesla zajetno pošiljko snega. Na Kredarici se je v sredo in včeraj ponoči snežna odeja odebelila kar za 115 centimetrov, tako da je včeraj zjutraj snežna odeja dosegala že 315 centimetrov, kar je največ letos. Na Agenciji RS za okolje pojasnjujejo, da tako poznega sezonskega maksimuma snežne odeje v zgodovini meteoroloških meritev še ni bilo. V visokogorju običajno največ snega izmerimo v marcu ali aprilu, lani je bil sezonski maksimum 560 centimetrov snežne odeje dosežen 1. aprila.