Celo Številka 1 (Broj 1) ima strica v ozadju – Roka Glavana, pobudnika in glavnega organizatorja razstave. / Foto: Igor Kavčič

Strip, ki smo ga živeli

Ob petdeseti obletnici prvega izida stripa Alan Ford so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo originalnih risb. O tem, kako priljubljen v nekdanji SFRJ je bil ta namišljeni, a na trenutke tako resničen svet obešenjaškega humorja v sličicah in oblačkih, govori tudi naslov razstave Alan Ford teče častni krog.

Alan Ford je izšel tudi v Makedoniji (11 številk), Albaniji in na Kosovu (3), v Franciji (12), na Danskem (6) in v Braziliji (3), a nikjer s takim uspehom, kot v nekdanji SFRJ. Nikoli ni bil preveden v angleščino.

Pred leti so Alana Forda uprizorili v Šentjakobskem gledališču in v Gledališču Koper, v Cvetličarno v Ljubljano hodimo na koncerte, iz stripa si je ime izposodila skupina Prljavo kazalište, na strip pa pomislimo tudi ob filmu Maratonci tečejo častni krog.

»Skoraj nihče na svetu, z izjemo nekdanjih Jugoslovanov in nekaj malega Italijanov, ne pozna Alana Forda. Resno,« so prve besede, ki jih je strokovnjak za marketing, novinar in kolumnist Lazar Džamić zapisal v uvod svoje knjige Cvetličarna v Hiši cvetja – Kako smo posvojili in živeli Alana Forda, v kateri na luciden in poglobljen način analizira uspeh tega stripa v nekdanji državi. Nastal je v Italiji, dogaja se v ZDA, daleč največji uspeh je doživel v Jugoslaviji. Nenavadno, mar ne? V satirični kritiki skorumpiranega političnega sistema, torej kapitalizma (pri nas smo to z lahkoto zaznali preslikano v socializmu), in nekakšnem nadrealizmu, ki ga v stripu živijo glavni junaki, ki so pravzaprav povsem običajni ljudje, smo se na neki način identificirali tudi sami.

Kako močne korenine je Alan Ford (AF) pognal tudi med Slovenci, je bilo moč zaznati na odprtju razstave sredi prejšnjega tedna v Narodni galeriji, kjer se je kar trlo obiskovalcev, znanih in neznanih državljanov vsaj dveh generacij, ki nas je tisti večer družila ena stvar – vsi smo ga brali. Tako zelo, da je ta zaznamoval naše otroštvo, mladost – in kot kaže, ga v kakšnem žepu možganov tudi v odraslosti še vedno nosimo s seboj. Bralci v Italiji od leta 1969, v Jugoslaviji v izjemnem hrvaškem prevodu Nenada Brixija leto kasneje, slovenski prevod Branka Gradišnika pa smo dobili leta 1993.

»Pisan nam je bil na kožo s svojim načinom reševanja dogodkov in znanstvom oseb okoli nas, ki so bile značajsko ali vizualno enake junakom iz stripa,« o fenomenu AF v nekdanji Jugoslaviji meni prvi akter razstave Rok Glavan. »Starostni profil ljubitelja AF je od 40 do 75 let, obeh spolov, v večini pa gre za ''dečke'' različne stopnje izobrazbe, a svobodomiselnega duha, lucidnega humorja, rahlo ciničnega, anarhističnega in uporniškega značaja. Gre za tiste ljudi, ki še vedno vedo, da je v slogi moč, in vedo, da je bil včasih v Slogi kino.«

Kdo so Fordovi junaki

Strip Alan Ford sta si v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izmislila Italijana. Obraz in gib je glavnim junakom ustvaril risar stripov Roberto Raviola - Magnus, misli in besede pa je v oblačke pošiljal scenarist Luciano Secchi - Max Bunker. Sodelovala sta pri 75 epizodah, prvih 15 je Magnus risal s svinčnikom in tušem, kasneje pa je sam prispeval le še risbe s svinčnikom, tuširali pa so jih drugi. Po razhodu z Bunkerjem se je vrnil le še za jubilejno dvestoto epizodo.

Kdo so glavni junaki stripa? V najbolj zakotni luknji v New Yorku sredi visokih nebotičnikov v cvetličarni (ta je seveda za kamuflažo) deluje detektivska ekipa TNT, v kateri so osrednji liki: vodja skupine Številka 1 (Broj 1) – paralitični starec nedoločljive starosti na vozičku (tudi svetovalec Odiseja, Napoleona, Julija Cezarja, Homerja …), zvit, precej škrt in lakomen, a kljub temu skrbi za svoje ljudi; Alan Ford, propadli reklamni agent, skromen in naiven lepotec, ki ga je risar ustvaril po podobi igralca Petra O' Toola; Debeli šef, nekdanji občinski kaligraf, ki je iz epizode v epizodo bolj len in nesposoben; Jeremija, hipohonder sicilijanskega porekla, ki ima vse bolezni tega sveta; Sir Oliver, uglajen in omikan, saj je Anglež plemiškega rodu, a tudi izjemno sposoben tat in prevarant; Grunf je nekdanji nemški pilot, še živeč ostanek druge svetovne vojne, ki z minimalnimi sredstvi izumlja čuda, znan pa je tudi po enostavnih, a ubijalskih geslih; ne nazadnje je tu še Bob Rock, prepirljiv, a zvest detektiv majhne rasti v ogrinjalu Sherlocka Holmesa. Strip prinaša še nekaj pomembnih likov, med katerimi najbolj izstopa Superhik, nekakšen antipod Supermana, saj krade revežem in daje bogatim (najbrž ste ga v sedanjem času že kje srečali).

Ekipa TNT odkriva, raziskuje in odpravlja zlo v svetu, ga rešuje pred prevaranti, kriminalci in raznimi norci, a od tega nima kaj dosti, saj so njeni člani na čisti sociali. Hm, strip Alan Ford še danes zanimivega delajo tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip za preroka.

Razstava je praznik stripa

Razstavo sta pripravila antikvar in ljubitelj stripov Rok Glavan ter podjetnik Samo Pureber. Na ogled je kar 162 originalnih stripovskih tabel, ki so nastale med letoma 1969 in 1975, od prve do 75. epizode, prispevali pa so jih zasebni lastniki iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Kot je dejal Pureber, na trgu dosegajo cene od štiristo pa do dva tisoč in več evrov, odvisno, kako pomembni liki so na njih. V oblačkih na tablah je seveda italijanščina, ob njih so slovenski, hrvaški in angleški prevodi. Ob posameznih tablah so tudi različne razlage o njihovih posebnostih, predstavljeni so glavni liki, stranski liki, v spomin si lahko obudimo nekaj najbolj udarnih krilatic, tako imenovanih fordorekov, prikazana pa je tudi zgodba, ki je leta 1989 izhajala v reviji Mladina in jo je po AF zrisal zagrebški ilustrator Andrej Brčić - Flumiani.

»Meniva, da sva naredila razstavo za najino generacijo in ljubitelje Alana Forda. Ta je postal pojem, ki v miselnem sistemu ljudi, ki so ga prebirali in v njem uživali, zaseda posebno mesto. Tudi obisk odprtja, zadovoljni obrazi obiskovalcev, smeh v galeriji na račun junakovih domislic pričajo o tem in s tem potrjujejo, da je zares zasidran v naših krajih,« je povedal pobudnik projekta Rok Glavan, o ideji za razstavo pa: »Ena izmed maksim je bila: Ima ludih i posle rata (Tudi po vojni obstajajo norci) – potem se zaletiš v to! V svoji glavi začneš postavljati seznam, s kom si želiš sodelovati, in ena prvih mojih misli je bila Narodna galerija. Zbirka je mednarodno zanimiva, je klasičen in legendaren strip in v galeriji so ljudje, ki jim zaupam, tako kot tudi ustanovi. Začelo se je sestavljati vesolje, kjer je vsak čutil, da je Alan Ford nekaj, kar ga je ustvarjalo in iz njega naredilo človeka. Seveda razstava, odlično jo je oblikoval Ranko Novak, ne more prikazati vseh energij, ki so se pretakale, in spodbujevalnih vzklikov, ki smo si jih delili. Se pa to vrača z žarečimi in veselimi obrazi obiskovalcev.«

Še živeči scenarist stripa Luciano Secchi je bil do organizatorjev neodziven, zato se je Glavan obrnil na Veleposlaništvo republike Italije v Ljubljani, kjer so ga usmerili na Italijanski kulturni inštitut v Sloveniji, na v. d. direktorja Stefana Cerrata. »Ta je uporabil vso svojo diplomatsko spretnost, stripovsko vztrajnost ter detektivske sposobnosti, vredne Grupe TNT, da je prišel v stik in dobil odgovore, ki smo jih potrebovali.«

Odprtja razstave se je udeležil tudi slovenski stripovski prvoligaš Zoran Smiljanić, avtor enega besedil v katalogu k razstavi. »Današnji dogodek je pomemben. Prvič, ker se je razstava stripa prvič zgodila v hramu nacionalne kulture v Narodni galeriji, drugič, ker je na razstavo stripa prišlo ogromno ljudi, in tretjič, ker je strip po dolgih letih marginaliziranja, stagniranja in zanemarjanja v zadnjem času pridobil veljavo. Nekdaj skoraj kriminaliziran medij, cenen šund in kič, kulturni pankrt, rezerviran za malce omejene in hudo preproste bralce, ki niso mogli dojeti dometov visoke literature in umetnosti, je danes postal sprejet in priznan gospod v izbrani družbi velikih bratov, kot so literatura, slikarstvo, film ... Zato sem vesel te razstave, veseli me topel sprejem in pozitivnimi odmevi nanjo, na tako dobro obiskanem in prešerno razpoloženem odprtju še nisem bil. Praznovanje petdesetletnice AF se je dogajalo marsikje (v Zagrebu, Milanu ...), ampak tako velike razstave niso imeli nikjer. Gre za projekt dveh zanesenjakov, ki sta z lastnim finančnim in časovnim vložkom premagala malo morje ovir ter organizirala ta mali čudež. Samo Pureber in Rok Glavan si zaslužita spoštovanje in podporo.«

Alan Ford za vedno

Sam sem vstopil v svet AF nekje deset let po njegovem izidu. Stripe sem bral in zbiral vso srednjo šolo, ob njenem zaključku pa leta 1985 na bolšjem trgu v Ljubljani prodal zbirko kakih sto številk AF in zaslužil bajnih dvesto nemških mark, s katerimi sva se s kolegom odpravila z avtostopom v Prago in na Dunaj pogledat, kje so pred sto leti študirali slovenski fantje. Danes to »razprodajo« štejem za veliko nepremišljenost iz mladosti. Istega leta se je rodil Mitja Linec, izjemen poznavalec stripov, sicer doktor kemijskih znanosti. »Z bratrancem sva rada brala stripe Mikija Miške in podobne, poleti leta 1994 pa se je kar naenkrat pojavil AF. Bil je nekaj drugačnega, svežega, smešnega in odštekanega, a hkrati poučnega. Strip naju je prevzel in sva kupovala in brala – vseh 51 številk, kolikor jih je izšlo v slovenščini. Šele čez deset let sem posegel tudi po hrvaškem prevodu, ki je seveda kultni, a lahko potrdim, da je tudi Gradišnikov prevod povsem korekten.«

Ali še bere AF, smo povprašali tudi Roka Glavana: »Zadnjega sem prebral danes zjutraj. Prebiram stare epizode, v času priprave razstave in kataloga sem prebral prvih 75 epizod od spredaj, zadaj in počez. Slovenske, italijanske in hrvaške. Sicer pa je doslej izšlo več kot šeststo številk, a v svoj svet AF jih nisem spustil. Niso več enake, moje osebno mnenje, sam se držim tistih zgodnejših nekje do številke dvesto.« Menda se je Alan poročil in odprl reklamno agencijo, Sir Oliver se je vrnil v domovino … Ah, ti novi časi. O tem, kaj je prva asociacija na AF, če bi ga zbudili sredi noči, Glavan odgovori: »Spet je nekaj narobe v tisku, so bile pogoste asociacije pred odprtjem razstave. Preden so me lovile te razstavne ''brige'', pa bi verjetno tistega, ki bi me zaradi tega zbudil sredi noči, prav po bobovsko vžgal – ''ŠLJAP'', se obrnil in zaspal naprej.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

9/19

sobota

9/20

nedelja

8/24

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 19. oktober 2019

Krompirjeva Belica in Središče ob Dravi

OBVESTILA / Primskovo, Kranj, Žabnica, 19. oktober 2019

Meritve tlaka, holesterola in krvnega sladkorja

OBVESTILA / Primskovo, 19. oktober 2019

Meritve krvnega tlaka in srčnega utripa

PRIREDITVE / Sebenje, 19. oktober 2019

Odprtje obnovljenega igrišča Pod kostanjčki

PRIREDITVE / Kranj, 19. oktober 2019

Drobtinica 2019

PRIREDITVE / Cerklje, 19. oktober 2019

Davorin Jenko zbližuje in združuje

PRIREDITVE / Škofja Loka, 19. oktober 2019

Bosi po rosi

PRIREDITVE / Kranj, 19. oktober 2019

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Od Jenkove smrti do rojstva / 08:09, 19. oktober

Poglejte fotografijo.

Še bedenje ob mrliču je bolj življensko.

Sova vložila ovadbo / 07:08, 19. oktober

Marjana so ujeli s prstom v marmeladi. Sedaj nam razlaga, da ga ni namočil v marmelado, ampak....

Podjetje Kobla ŽTG v stečaju / 07:06, 19. oktober

Naprave odstraniti in prodati za staro železo, ki je zelo iskana surovina. Na sidrišča stolpov pa namontirati klopce, da bodo turisti užival...

Mladost v primežu vojne / 20:36, 18. oktober

Sprejemljiv in umirjen komentar, čeprav iz "nasprotne strani". Znano je tudi, da bi se Tito s soglasjem Stalina povezal s Hitlerjem, da bi...

Sova vložila ovadbo / 16:55, 18. oktober

"Javno obračunavanje ustavnih sodnikov"----------------------Ta naslov zavaja. Zamegluje bistvo.Nobenega obračunavanja ni!Ustavno sodišče je...

Skupaj so še močnejši / 15:45, 18. oktober

Če sem prav razumel članek, vaja sploh ni pomembna.
Pomemno je kako se po vaji govori.

Mladost v primežu vojne / 07:44, 18. oktober

Ja, sem ga poslušal oz. gledal v oddaji Pričevalci, moder mož, priznam, pa tudi zelo naiven, če je računal na to, da se bodo zavezniki izkrc...