Manjši odstrel srnjadi in jelenjadi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 27. maj 2019 / 13:53  

Letni lovsko upravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje že velja, v sklepni fazi je tudi razdelitev obveznosti med lovišča. Načrt nekoliko znižuje odstrel srnjadi in jelenjadi ter povečuje odstrel gamsov.

Kranj – Osnutek načrta je izdelala kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z blejsko enoto, na javni predstavitvi, na kateri so sodelovali tudi predstavniki lovišč, lastnikov zemljišč in drugi zainteresirani, pa je bilo največ razprave o krmljenju divjadi, o škodi po divjadi ter o načrtovanem odstrelu jelenjadi in gamsov. Postopek načrtovanja se je končal sredi aprila, ko je načrt sprejela ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani načrtovali odvzem skupno 4600 srnjadi, dejanski odvzem, ki poleg odstrela vključuje tudi izgube zaradi trkov na cestah in železnicah, pri košnji travnikov, zaradi bolezni in iz drugih razlogov, pa je znašal 4299 živali. V zadnjih petih letih so izgube predstavljale povprečno 24 odstotkov celotnega odvzema, lani je bil ta delež višji, kar 29-odstotni. Letos načrt predvideva odvzem 4500 živali. »Odvzem smo znižali v nižinskem delu Kranjske ravnine in Sorškega polja, za to smo se odločili zaradi prisotnosti šakala v tem delu in ocene zavoda za gozdove o vplivu šakala na populacijo srnjadi v nekaterih loviščih na tem območju,« je dejal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove.

Težave pri lovu na jelenjad

Pri jelenjadi so v zavodu lani načrtovali odvzem 1010 živali, upravljavci lovišč so načrt izpolnili 78-odstotno in odvzeli iz lovišč skupno 787 živali. »Realizacija je bila slaba, pod spodnjo mejo dopustnega odstopanja,« je podatke komentiral Miran Hafner in dodal, da so upravljavci lovišč imeli precej težav pri izvajanju lova, saj jelenjad zaradi obilne obroditve plodonosnega gozdnega in sadnega drevja ni veliko zahajala na krmišča za privabljanje divjadi ter na pašnike in travnike, ampak se je prehranjevala predvsem v gozdu z žirom, želodom in drugimi plodovi. Za letos načrtujejo v območju odvzem 960 jelenjadi, to je petdeset manj kot lani. »Načrtovani odvzem smo zaradi nekoliko nižje številčnosti jelenjadi znižali v Osrednjih Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah, medtem ko v Zahodnih Karavankah in na Jelovici načrt predvideva enak odvzem kot lani.«

Številčnost muflonov je v zadnjih desetih letih močno upadla, temu primerno so zmanjšali tudi odvzem. Če so še leta 2005 načrtovali odvzem okoli 250 muflonov, se v zadnjih letih število giblje okoli sto živali. Lanski načrt je predvideval odvzem 105 muflonov, enak pa je tudi letošnji.

Pri gamsu načrtujejo letos odvzem 695 živali, dvajset več kot lani, ko so sicer upravljavci lovišč odvzeli iz območja 654 gamsov. Letos povečujejo odstrel zaradi prisotnosti garij v Bohinju, povečanje je največje v ekološki enoti Jelovica z obrobjem, v ostalih enotah pa je načrtovani odvzem večinoma na lanski ravni.

Številčnost divjih prašičev upada

Številčnost divjih prašičev na Gorenjskem je zdaj precej manjša, kot je bila še pred leti, predvsem to velja za severni del Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, ugotavljajo v zavodu za gozdove, kjer za letos načrtujejo enak odvzem prašičev kot lani, to je 250 živali. Največji problemi s prašiči so bili na škofjeloškem območju in v Polhograjskih dolomitih ter v lovišču Kozorog.

Na Gorenjskem je od parkljaste divjadi dovoljeno loviti tudi damjaka, ki ga sicer kot tujerodne vrste ni prosto v naravi, se pa na prostosti občasno pojavijo damjaki, ki so pobegnili iz obore.

Številčnost lisic je malenkostno upadla, zato letošnji načrt predvideva za sto živali manjši odvzem kot lani – lani 1500, letos pa 1400 živali. Pri jazbecu načrtujejo letos enak odvzem kot lani, enako tudi pri poljskem zajcu, raci mlakarici in sivi vrani. »Stanje poljskega zajca je skrb vzbujajoče, številčnost postopoma upada že daljše obdobje, glavni razlog za to pa so spremembe v okolju, še zlasti intenzivno kmetijstvo in druge intenzivne rabe prostora,« je dejal Miran Hafner in dodal, da je na Gorenjskem dovoljeno loviti tudi nekatere druge vrste divjadi: fazana, kuno belico in kuno zlatico, pižmovko, srako, šojo, nutrijo, rakunastega psa pa tudi polha. Polha poleg lovcev lahko lovijo tudi drugi, vendar morajo za to pridobiti dovolilnico od upravljavca lovišča.

V zadnjih letih se na Gorenjskem predvsem v nižinskih in gričevnatih delih lovišč pojavlja tudi zlati šakal, ki pa ga po veljavni zakonodaji ni možno loviti. V zavodu za gozdove pričakujejo, da bodo pristojni v državi tudi na podlagi rezultatov projekta, ki je potekal v zadnjih treh letih, še letos odločili, ali bo lovna divjad ali ne.