Erika Povšnar, koordinatorica programa za krepitev zdravja odraslih in programa za priprave na porod in starševstvo v Centru za krepitev zdravja ZD Kranj / Foto: Tina Dokl

Zahvalili so se ji z zlatim znakom

Kranjčanka mag. Erika Povšnar je prejela najvišje priznanje, to je zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, za prispevek k razvoju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja na področju primarne zdravstvene dejavnosti in uspešno implementacijo dobrih praks.

»Energijo za delo mi dajejo dobri in odkriti odnosi, relativno visoka poklicna svoboda in to, da to delo rada opravljam. Če v službi ne bi bilo kolektiva, ki se razume, ne vem, kako bi vsak dan hodila na delo. Pravzaprav imam že vso delovno kariero veliko srečo, morda lahko rečem celo milost, da delam z dobrimi sodelavci ...«

Zlati znak so vam podelili na nedavni slavnostni akademiji Zbornice – Zveze na Brdu pri Kranju. Poleg osebne zahvale ste podelili tudi sporočilo ...

»Dodeljena mi je bila čast, da se v imenu nagrajencev zahvalim za podeljena priznanja. Zlati znak zagotovo pomeni sporočilo, da smo se trudili na poklicna vprašanja dobro odgovoriti. Globoko pa sem prepričana, da nobeno profesionalno delo ni nikoli zasluga posameznika. Zato smo priznanja vsaj na simbolni ravni sprejeli v imenu mnogih naših kolegic in kolegov. Poudarek sporočila je bil na zavezi po nadaljnjem kakovostnem delu in želji, da bi stroka zdravstvene nege premogla na svoji poti razvoja dovolj znanja, podprtega z znanstvenimi spoznanji, dovolj samozavesti in samozaupanja ter modrosti. Predvsem pa, da bi v razpetosti med ''mi'' in ''jaz'' oziroma postmoderno usmerjenostjo v individualizem znali prepoznati pomembnost medčloveškega sožitja oziroma medčloveških odnosov. Med zaposlenimi zagotovo in ne nazadnje skladno s poslanstvom stroke v delu s pacienti. V soglasju z etiko odnosa do drugega, ki jo poudarja novodobni francoski filozof Levinas, ko pravi, obličje drugega me vedno nagovarja k odgovornosti. Obraz drugega mi vedno sporoča: Ne prizadeni me.«

Na akademiji ste obeležili stoletnico poklica medicinske sestre, tudi vi ste mu predani že štirideset let. Se vam zdi še vedno lep?

»Še vedno ga rada opravljam. Če se ozrem nazaj, je v tem času viden izjemen napredek zdravstvene nege in vseh drugih medicinskih strok, kar je prineslo človeštvu mnogo dobrega. Se pa sprašujem, ali zdravstveni sistem zna v celoti prepoznati potrebe ljudi in nanje tudi ustrezno odgovoriti. Patronažna služba je na primer v času tranzicije počasi izgubljala dober multidisciplinarni pristop, ki ga danes na vso srečo ponovno, ''na novo'' odkrivamo. Zdi se, da z razraščanjem birokracije, nemalokrat čudnim dojemanjem odgovornosti in drugih negativnih dogajanj sistem ''izgublja človeka''. In prav na tem področju skrbi za človeka, skrbi za pacienta vidim velik potencial zdravstvene nege. Če bo le ustrezno prepoznan, izkoriščen in bo, to je prvi pogoj, zdravstvena nega dobila v sistemu zdravstvenega varstva mesto, ki ji pripada.«

Kaj vas je navdušilo za študij zdravstvene nege?

»V gimnazijskih letih sem razmišljala, da bi šolanje nadaljevala v pedagoški smeri. Kot dijakinja sem počitniško delo opravljala v kranjski porodnišnici. Navdušila sem se nad študijem fizioterapije. Ker pa vpisa tisto leto, ko sem zaključila gimnazijo, ni bilo, sem izbrala študij zdravstvene nege. Moja prva služba je bila na intenzivnem oddelku Klinike Golnik. Po kratkem času sem jo izključno zaradi nočnega dela zapustila. S tega vidika moj osebni poklon vsem, ki opravljajo nočno delo. Menim, da se tega vse premalo zavedamo. Potem sem se zaposlila v kranjskem zdravstvenem domu, kjer sem kljub drugim ponudbam ostala do danes.«

Leta 2000 ste sprejeli izziv vzpostavitve zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Kranj, danes znanega kot Center za krepitev zdravja ...

»V letu 2000 je na moji karierni poti v patronažni službi prišlo do sprememb. Tedanje vodstvo je takrat prepoznalo potrebe po bolj sistematični uvedbi zdravstvenovzgojnega dela. Z nekaj zamika so se začele dogajati tudi spremembe na nacionalnem nivoju z implementacijo zdravstvenovzgojnih centrov v 61 zdravstvenih domov v Sloveniji. V tem obdobju sem zaključila študij pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob delu v patronažni službi pa sem že pred tem opravljala zdravstvenovzgojno delo v okviru Šole za starše, na področju zdravstvene vzgoje v ginekološkem in šolskem dispanzerju. Vse te dejavnosti smo potem združili v zdravstvenovzgojnem centru, kjer sem prevzela novo delo.«

Kaj bistvenega ste do danes spremenili na področju preventivnih programov?

»Veliki premiki so se zgodili na področju duševnega zdravja. Programe smo v Centru za krepitev zdravja, ki je za zdaj pilotna nadgradnja zdravstvenovzgojnega centra, razširili in vsebinsko nadgradili med drugim s svetovalnico za duševno zdravje. Na voljo so daljše delavnice spoprijemanja z depresijo, tesnobo in stresom ter kratka delavnica tehnike sproščanja. Delavnice spoprijemanja s stresom in tehnike sproščanja so zelo dobro obiskane, zanju je veliko zanimanje. Uspešno že vsa ta leta izvajamo tudi druge delavnice: šolo zdravega hujšanja, zdrave prehrane, gibanja, svetovanja za opuščanje kajenja in svetovanja za tvegano in škodljivo pitje alkohola. Tudi kadrovsko smo se okrepili, poleg diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih fizioterapevtov sodelujejo tudi psihologi, dietetik in kineziolog.«

Bili ste med pobudnicami ustanovitve Sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji ter strokovna vodja skupine Pot k okrevanju – organizirane samopomoči bolnic z rakom dojk. Predavate na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, pišete priročnike, objavljate strokovne članke. Ste članica izvršnega odbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske in članica izvršnega odbora Društva za zdravje srca in ožilja – podružnice Gorenjska, kot terapevtka sodelujete v klubih zdravljenih alkoholikov. Ka­k­šna je ta vaša izkušnja?

»Svoje mladostne želje po pedagoškem delu sem zagotovo uresničila kot predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Delo z zasvojenimi z alkoholom pa opravljam praktično od začetka svoje poklicne poti. Za delo v skupinah zdravljenih alkoholikov me je navdušil pokojni dr. Janez Rugelj, ki je bil moj mentor pri prvi diplomski nalogi in tudi sicer. Pri nas je prvi razvil moderno alkohologijo in klube zdravljenih alkoholikov, ki so eden od najbolj učinkovitih načinov zdravljenja. Sicer pa je pitje tudi čezmernih količin alkohola danes pri nas povsem sprejemljiva oblika vedenja. Manj sprejemljivo je biti zdravljeni alkoholik. A so ti ljudje veliko naredili v svojem osebnem razvoju, v sožitju v družinah, od njih sem se zelo veliko naučila. Na tem področju sodelujem tudi z Agencijo za varnost prometa kot izvajalka psihosocialnih delavnic za voznike, ki so dokazano vozili pod vplivom alkohola.«

Kaj bi rekli na podlagi svojih izkušenj o zdravju Gorenj­cev?

»Vsi se bolj ali manj ukvarjamo z zdravjem. Nanj lahko gledamo z različnih zornih kotov: zdravstvenega, sociološkega, antropološkega … Nekateri avtorji pravijo, da ni bilo družbe, ki bi bila tako bolna, kot je naša, in bi imela tako dolgo življenjsko dobo kot naša. Zdravje postaja odlična tržna niša. Treba je ustvarjati nove – od trga mladosti, zdrave prehrane, do trga zdravja ... Zasuti smo na primer s kuharskimi oddajami, članki; koliko pa v družinah dejansko kuhajo oziroma kuhamo, koliko je skupnih obrokov, pa je druga zgodba. Seveda sem osebno že po stroki in prepričanju zavezana krepitvi zdravja, a malo kritičnega pogleda ne škodi. In zdravje Gorenjcev je po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Kranj na splošno dobro.«

Kaj vi dobrega naredite zase?

»Rada berem, za sprostitev tudi kaj lahkotnega. Rada se družim, kam grem. Navdušena sem nad Bohinjem, v Ukanc se odpravim nekajkrat na leto. Imam tri vnuke; eden je že študent, dva sta še predšolska, z njima rada preživljam prosti čas. Energijo za delo mi dajejo dobri in odkriti odnosi, relativno visoka poklicna svoboda in to, da to delo rada opravljam. Če v službi ne bi bilo kolektiva, ki se razume, ne vem, kako bi vsak dan hodila na delo. Pravzaprav imam že vso delovno kariero veliko srečo, morda lahko rečem celo milost, da delam z dobrimi sodelavci, v kolektivu, kjer so dobri odnosi. Ti so zame ključnega pomena. Vsem in vsakemu posebej se lahko zahvalim. V življenju pa me vodi misel, da nihče ni slučajno to, kar je, nihče slučajno ne izbere poklica. Učenju ni videti konca … « (smeh)

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

delno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-5/9

sobota

-4/9

nedelja

3/8

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 7. december 2019

Tradicionalni izlet v neznano

IZLETI / Kranj, 7. december 2019

Tradicionalni izlet v neznano

IZLETI / Kranj, 7. december 2019

Adventni ogled Zagreba

OBVESTILA / Jesenice, 7. december 2019

Potica v krušni peči

IZLETI / Brezje pri Tržiču, Kranj, 7. december 2019

Adventno romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kropa, 7. december 2019

Božična pošta s štampiljkami

OBVESTILA / Škofja Loka, 7. december 2019

Meritve krvnega tlaka in sladkorja

PRIREDITVE / Šenčur, 7. december 2019

Dan godle

 

 
 

 

 
 
 

Steklo, oglje, sol v harmoniji / 11:27, 6. december

Primož, ne razumeš, to je instalacija.
Zavarovalnica se norčuje iz denarja, to je to.
Žalostno!
Zame osebno imajo večjo umetniško vrednost potičke v peskovniku.

Drugo cev bodo gradili Turki / 09:12, 6. december

Namig za našega Dončiča iz Kamnika: za vsako vlogo pritožbe na izbiro izvajalca del naj država uvede takso v vrednosti 5% cene izbranega izv...

Steklo, oglje, sol v harmoniji / 08:39, 6. december

In dejansko ji nekdo za to multimedijsko kvazi umetnost plačuje??

Steklo, oglje, sol v harmoniji / 07:28, 6. december

"Steklo, oglje, sol v harmoniji"
------------------
Boh se vas usmil.

Čas za štiripasovnico / 18:56, 5. december

Meni je to krožišče nevarno! b.k. ! Saj res, kako se vozijo kolesarji iz Krana u Šenčur? Po luftu?

Tuji investitorji so tudi zgled / 07:36, 5. december

Zdravko že ve, sam z Adrio mu je šlo nekej narobe, pa banke pa to... A Cmerar se je kej oglasil?
Peče ko ps matr ja...

Ob jubileju tudi novi prostori / 22:12, 4. december

Gospodična v beli majčki na sredini je pa res ufff... Navdušena ! :))